Revija Tabor 2001/7-8
Gremo na taborjenje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Zakaj Sonce ni v zenitu vedno točno opoldne?
Primož
Bravo ! Vesel sem, da so med vami tudi fantje, ki se poglobijo v
številke, ki so napisane tam nekje v levem spodnjem kotu strani. Res
da bi lahko prišlo tudi do napake – saj veste, dandanes se računalniki
vse bolj motijo (ali pa tisti, ki tipkamo po njih), vendar ugotovitev je
prava in čisto na mestu – Sonce ni vedno najvišje na nebu točno
opoldne ! Trenutek, ko je Sonce najvišje na nebu, imenujemo v astro-
nomiji "kulminacija". "Zenit" je namreč Točka, ki se nahaja najvišje na
nebu (točno nad našo glavo), nikoli pa nikjer v Sloveniji Sonce ne
doseže te točke.
Prvi razlog, ki ga ni potrebno posebej poudarjati, je ta, da ljudje vsako leto pre-
mikamo urine kazalce poleti za eno uro naprej. Za to "čudno obnašanje ljudi" seve-
da Sonce ne ve in zato kulminira naprej po svoji stari uri. To pa pomeni, da poleti
naše ure kažejo približno 13h, ko je Sonce najvišje.
ZNANE_IZJAVE
Poleg tega pa prihaja tudi do odstopanj "sončne kulminacije" od "sončnega
poldneva", če ju lahko tako imenujem. Na čas in višino kulminacije ter trenutke
vzhodov in zahodov Sonca vplivajo geografska širina in dolžina, nadmorska višina
Če bi nezemeljska inteli- ter obdobje, v katerem opazujemo.
gentna bitja odkrila Zemljo, Ljudje smo razdelili Zemljo na 24 poldnevniških pasov, podobno kot pomaran-
bi mislila, da se ljudje kar čo lahko razdelimo na krhlje. Na območju vsakega takega "krhlja" kaže ura enako,
naprej veselimo in uživamo Sonce pa ni v najvišji legi nad vsemi točkami istega "krhlja" istočasno, ker je med
v raju polnem cvetlic in vzhodnim in zahodnim robom krhlja ena ura razlike ali 15 stopinj (360/24). V Slo-
veniji uporabljamo srednjeevropski čas (to je čas na 15°00'E ali UT+1h). Razlika v
življenja ... geografski širini med najbolj vzhodnim in najbolj zahodnim krajem v Sloveniji je
LUNINE_MENE
Polna luna 5. 7. 2001 ob 17:05 Prvi krajec 25. 8. 2001 ob 21:56
Zadnji krajec 13. 7. 2001 ob 20:48 Polna luna 2. 9. 2001 ob 23:45
Mlaj 20. 7. 2001 ob 21:46 Zadnji krajec 10. 9. 2001 ob 21:01
Prvi krajec 27. 7. 2001 ob 12:10
Polna luna 4. 8. 2001 ob 7:57 Popolni lunin mrk bo 5. julija ob 16:58,
Zadnji krajec 12. 8. 2001 ob 9:56 vendar bo takrat pri nas še dan in Lune še ne
Mlaj 19. 8. 2001 ob 4:56 bo nad obzorjem.
36 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
približno 3 stopinje, kar znese približno 12 minut. Trenutki
vzhodov in zahodov Sonca, ki jih navajamo v Taboru, veljajo
za Ljubljano (46°03'N, 14°31'E, 300 m nadmorske višine) in
torej za noben kraj v Sloveniji ne odstopajo za več kot +- 6
minut. Za trenutek vzhoda/zahoda Sonca velja dotik središča
sončeve ploskve z idealnim obzorjem – brez hribov.
Zdaj pa tisto: zakaj ni Sonce vsak dan ob isti uri najvišje
na nebu. Samo v srednjem veku so verjeli (pa še to komaj – z
nekaj žrtvami na grmadah), da Zemlja kroži okoli Sonca po
krožnici. Seveda danes vemo, da je to elipsa, v katere enem go-
Zemljepisne širine in dolžine v Sloveniji
rišču sveti Sonce (Prvi Keplerjev zakon). Zemlja se giblje, ko je
bližje Soncu (začetek januarja) hitreje, kot ko je bolj oddalje-
na (obnaša se po drugem Keplerjevem zakonu – ploščina, ki
jo opiše daljica med Soncem in Zemljo na elipsi je v enakem
časovnem obdobju vedno enaka). Zemlja se zavrti okoli svoje
osi v 24 urah. Vendar pa hkrati v enem dnevu prepotuje tudi
delček poti okoli Sonca. Tako Sonca z Zemlje ne gledamo več
v isti smeri glede na zvezde, kot prejšnji dan. Pravimo, da se je
Sonce navidezno premaknilo glede na zvezde (spomnimo se
zodiakalnih znamenj – 30 dni = 30 stopinj = eno zodiakalno Ker se Zemlja okoli Sonca giblje po eliptični tirnici in ne po krožnici, zaradi
znamenje). Torej se zaradi neenakomernega gibanja Zemlje Keplerjevih zakonov hitrost gibanja Zemlje okoli Sonca ni konstantna, torej
okoli Sonca (Keplerjevi zakoni), Sonce navidezno ne premak- tudi kot Dj med dvema zaporednima dnevoma skozi leto ni enak ampak se
ne vsak dan za natanko enak kot. To pa pomeni, da ne more zvezno spreminja. Zato pride do odstopanja kulminacije Sonca od poldneva
biti vsak dan natanko v istem trenutku najvišje na nebu. Ta skozi vse leto za največ +- 15 minut)
razlika varira skozi celo leto za maksimalno +/- 15 minut.
Tako v Ljubljani Sonce kulminira 10. februarja ob 12:16, 1. VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA
novembra pa ob 11:46.
Najbolje je pojav opazen v času okoli 21. decembra, ko se 1. 7. Vzhod: 5:15 Zahod: 20:57
Sonce nahaja na zimskem obratniku, ko je najkrajši dan in 15. 7. Vzhod: 5:26 Zahod: 20:50
najdaljša noč – in vendar se zjutraj še v začetku januarja vse
1. 8. Vzhod: 5:44 Zahod: 20:32
pozneje dani, ravno nasprotno pa je zvečer, ko je že od sredine
decembra vse dlje svetlo.
15. 8. Vzhod: 6:01 Zahod: 20:11
Pa lep pozdrav na "zahod" in hvala za vprašanje !
1. 9. Vzhod: 6:22 Zahod: 19:41
15. 9. Vzhod: 6:40 Zahod: 19:14
julij-avgust 37
