Revija Tabor 2001/12
Koliko dni do zleta? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Ali je vesolje nastalo iz nič?
Primož
Še pred kratkim bi znanstveniki ob takšnem vprašanju zamahnili z roko – PEH, saj
nobena stvar ne more nastati iz nič, kaj šele celo vesolje. Vemo, da Biblija govori o
tem, da je Bog ustvaril vse in sicer iz nič, vsi ljudje "zdrave pameti" pa so v to dvomili,
posebej v 20. stoletju, ko je znanost in tehnologija tako hitro napredovala in Boga
praktično nismo več rabili. Pa je prišla znanost končno tudi tako daleč, da se je
začela ukvarjati s stvarmi, ki jih ni mogoče neposredno izkusiti. Vedno bolj se je
poglabljala v vprašanja o vesolju, hotela videti čim dlje, hkrati pa dojeti majhnost in
dokazati najmanjši delec stvarstva. Ne za eno, ne za drugo skrajnost pa niso zadosto-
vali instrumenti, ki jih je znala izdelati človeška roka, pač pa so se morali zateči k
teorijam in matematičnim enačbam, tudi tistim, ki opisujejo sisteme, ki si jih niti
slučajno ne moremo predstavljati. Včasih pa celo to ni zadostovalo ...
"Kot bi se ukvarjali z Ezoteriko in ne z Znanostjo", je pred
kratkim izjavil neki znanstvenik iz Nasinega laboratorija.
Kamorkoli se v znanosti dovolj poglobimo, pridemo do absur-
dov. Heisenbergovo načelo nedoločenosti je eno najbolj
"zmedenih" trditev, vendar drži, saj se popolnoma vklaplja v
formule, ki razlagajo vesolje. Pravi namreč to, da nekemu
delcu lahko določimo lego in hitrost le približno in sicer bolj
ko poznamo hitrost delca, manj vemo kje se nahaja in obrat-
no. Prav ta konstanta nedoločenosti pa določa odnos med
energijo in frekvenco nekega vala. Če se spomnimo še na Ein-
steinovo formulo E = mc2, ki pomeni, da vsako maso lahko
izrazimo z energijo, le to pa s frekvenco valovanja, pridemo
do tega, da pravzaprav sploh nismo resnični ampak smo
Računalniški prikaz vesolja samo neko valovanje
valovanje. Valovanja se med seboj seštevajo in iz-
LUNINE_MENE ZNANE_IZJAVE
Zadnji krajec 7. 12. 2001 ob 20:54
Mlaj 14. 12. 2001 ob 21:49 Resnično je neverjetno
Prvi krajec 22. 12. 2001 ob 21:58 spoznanje, da svet
Polna luna 30. 12. 2001 ob 11:42 upravljajo ljudje, ki
Zadnji krajec 6. 1. 2002 ob 4:57 nimajo niti pojma o
Mlaj 13. 1. 2002 ob 14:31 fiziki.
Sončni mrk nastopi 14. 12. ob 21:55, vendar iz naših krajev (Aldous HUXLEY)
ne bo viden.
Zima se začne 21. 12. ob 20:19.
34 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
ničujejo, odvisno pač, ali so v fazi ali v protifazi. Za masne
predmete, kot so na primer človek ali miza, Heisenbergova
konstanta ni več tako zanemarljiva, kar pa pomeni, da bi roka
nekega človeka lahko zletela skozi mizo, ko bi zamahnil po
njej (seveda z neko res mini-mini minimalno verjetnostjo).
No, izkaže se, da bi človek moral tisoč let udrihati po mizi, da
bi mu enkrat uspelo ... Kakorkoli že, verjetnost res ni velika,
ne izključuje pa čudeža, ki pa ni ponovljiv in torej ni znans-
tveno dokazljiv.
Vemo, da so atomi sestavljeni iz jeder, kjer se nahajajo
protoni in nevtroni, okoli njih pa krožijo elektroni. Če bi zade-
vo povečali, bi bilo videti nekako tako, kot če bi na Trgu re-
publike v Ljubljani ležal kovanec za pet tolarjev, ki bi pred- Vesoljski teleskop vidi dlje in več podrobnosti, saj ga ne moti atmosfera
stavljal jedro atoma, okoli Trga republike pa bi krožili elek-
troni, ki so veliki kot prah. Torej je atom pravzaprav en sam Izkazalo se je, da najbolje opiše model vesolja tako ime-
prazen prostor. Tudi mi smo sestavljeni iz atomov. In tudi novani "strunski model" Vsaka snov ali predmet si lahko
stvari okoli nas. Zakaj potem ne moremo hoditi skozi zidove. predstavljamo kot akord (kombinacijo frekvenc in valov) v
Ali pa, zakaj ne pademo skozi stol, ko se usedemo nanj. In ko najmanj enajst dimenzijskem prostoru. To pa je že tako težko
že sedimo na stolu, mar v bistvu ne lebdimo nad njim, pa če- predstavljivo, da že zelo malo spominja na mizo ali pa na nas
prav samo za debelino dlake (ali pa še manj). same. Če je torej vesolje nastalo iz tako ekstremnih razmer in
Pa protoni in nevtroni, ki sestavljajo jedra atomov, niso ga moramo meriti celo v enajstih dimenzijah in ne le v treh,
najbolj osnovni delci, ki sestavljajo snov. Dokazano je, da so kot jih poznamo, potem zares lahko rečemo, da je nastalo iz
sestavljeni iz kvarkov, čudnih delcev, ki si jih tudi s Trgom re- nič – vsaj iz nič takega, kar danes imenujemo "nekaj" ...
publike ali čim podobnim ne moremo predstavljati. To so na-
mreč delci, ki pravzaprav sploh ne obstajajo (veliki so namreč
kot točka ali volumen je nič) imajo pa lastnosti, kot so spin,
masa, naboj itd. Ker imajo velikost nič, jih še nikoli niso vide-
li, vedo pa, da po trije sestavljajo proton in prav tako nevtron.
Eden največjih radijskih teleskopov na svetu se
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA nahaja v Novi Mehiki. Sestavlja ga 27 med seboj
povezanih anten – vsaka antena je velika kot
trinadstropna hiša. Tak teleskop seže tudi do roba
1. 12. Vzhod: 7:23 1. 1. Vzhod: 7:44 vesolja
Zahod: 16:18 Zahod: 16:27
15. 12. Vzhod: 7:37 15. 1. Vzhod: 7:40
Zahod: 16:17 Zahod: 16:43
december 35
