Revija Tabor 1999/9
Želje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Olbersov paradoks Primož
Zakaj je ponoči nebo temno? Vprašanje zveni dokaj
nenavadno, saj je jasno, da ponoči ni sipanja sončne svetlobe v ozračju,
pa vendar je vprašanje na mestu. Predstavljajte si, da stojite sredi gozda.
Povsod okoli vas so drevesa. Bližja zakrivajo tista bolj oddaljena, ta pa
tista še bolj oddaljena. Med debli bližnjih dreves vidite tista, ki so bolj
oddaljena. Skratka, če je gozd okoli vas dovolj velik, vidite okoli sebe
popolnoma zapolnjen prostor s samimi drevesi. Zdaj pa pojdimo k
zvezdam, ki jih vidimo ponoči na nebu. Pravimo, da je vesolje neskončno
(ali pa vsaj dovolj veliko, da ne vidimo njegovega konca). Poglejmo
zvezde in prostor med njimi. Lahko uporabite tudi daljnogled ali pa če
hočete tudi najmočnejši teleskop, ki ga premore človeštvo. Pa vendar bo
med zvezdami temen prostor. Zakaj tudi zvezde in galaksije, tako kot debla
dreves ne zakrijejo popolnoma pogleda v »neskončnost«?
Že leta 1826 je nemški astronom Heinrich Wilhelm Olbers
razmišljal o tem paradoksu, po njem pa se ta paradoks tudi ime-
nuje. Snov v vesolju je izvor elektromagnetnih valov oziroma svet-
lobe. Hladna snov seva v radijskem in mikrovalovnem področju,
toplejša v vidnem, UV in rentgenskem delu spektra. Zvezde so naj-
pomembnejši izvori svetlobe. Sevajo pa tudi oblaki plina; veliko
energije se sprosti ob eksplozijah supernov in pri množici drugih
procesov v vesolju. Vsa ta svetloba napolnjuje medzvezdni in med-
galaktični prostor. Če imamo srečo, lahko na nočnem nebu opa-
zujemo množico mežikajočih zvezd in nežno tančico Rimske ce-
ste. Nebo med zvezdami se nam s prostim očesom zdi povsem "čr-
no". Na prvi pogled mora torej biti svetlobe v prostoru malo.
Olbers je v okviru tedanje predstave o neskončno velikem in
neskončno starem vesolju znal izračunati, koliko svetlobe bi mo-
rali opaziti med zvezdami. Privzel je, da je povprečna gostota
zvezd po vsem vesolju enaka. Olbers seveda še ni vedel za obstoj
galaksij, a račun prav tako dobro velja, če si izberemo zvezde ali
pa galaksije za osnovne enote izvora svetlobe. Privzel je tudi, da ni
velikih sistematičnih gibanj zvezd, in da v vsem vesolju veljajo
ozrimo se
enaki fizikalni zakoni kot na Zemlji. Po tej predpostavki in z upo-
števanjem navidezne velikosti zvezd, ki pokrivajo bolj oddaljene
pridemo do rezultata, da bi moralo biti celo nebo ponoči bleščeče
kot sončna ploskev.
18 ozrimo se v nebo
ZNANE IZJAVE
Najtežje je biti preprost !
Olbers je verjel, da pozna rešitev paradoksa. Vsekakor ni
podvomil v svoje začetne predpostavke, ki so se skladale s teda-
njim razumevanjem vesolja, zato je predvideval, da v vesolju
obstajajo veliki temni oblaki prahu, ki absorbirajo svetlobo
oddaljenih zvezd. Druga teorija upošteva meje vesolja, ki so
določene s starostjo vesolja. Po domače povedano, vidimo
lahko le toliko svetlobnih let daleč, kolikor je staro vesolje. V
mladem vesolju lahko vidimo le galaksije, ki so relativno bli-
zu. Svetloba bolj oddaljenih galaksij še ni imela dovolj časa,
da bi prispela do nas. Rešitev Olbersovega paradoksa se torej
glasi: Nebo je temno, ker je vesolje mlado. To pa je le delno
res. Upoštevati je namreč potrebno tudi starost zvezd, saj no-
bena zvezda ne gori neskončno dolgo. Osnovne Olbersove
predpostavke privedejo do paradoksalnega rezultata le, če bi
zvezde svetile več kot 1023 let. Zaloga snovi in s tem energije v
vesolju pa je premajhna, da bi postalo nočno nebo tako svetlo
kot površje zvezd ali sonca. Če pa zvezde svetijo šele okrog 10
milijard let, potem se današnja opazovanja gostote svetlobe v
medzvezdnem in medgalaktičnem prostoru skladajo z raču-
ni. Širjenje vesolja spremeni gostoto svetlobe le za 2- do 3-krat
in ni zadosten pogoj za njeno majhno gostoto.
LUNINE MENE
Zadnji krajec 03.09. 99 ob 00:19
Mlaj 10.09. 99 ob 00:03
Prvi krajec 17.09. 99 ob 22:08
Polna luna 25.09. 99 ob 12:53
Zadnji krajec 02.10. 99 ob 06:04
Mlaj 09.10. 99 ob 13:35
v nebo
Jesensko enakonočje in hkrati začetek jeseni bo
23. sept. ob 13:29
19
Zraven na polici
Zakaj potrebujemo tekmovanja
