Revija Tabor 1998/9
Opravičilo o ZSKSS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
LETNI TABOR V ŠPEHARJIH V BELI KRAJINI
Tako, pa je minil še en tabor ob Kolpi. Še
pred kratkim smo bili na zimovanju, sedaj pa
je mimo že 4. letni tabor v Špeharjih v Beli
krajini. Kako čas hitro beži.
Tudi tokrat smo tabor uspešno izpe-
ljali. Lahko bi rekla, da celo bolje od
lanskega, ki smo ga imeli tudi ob Kolpi,
in sicer v Dolenjcih blizu Adlešičev.
Tabor je bil razdeljen v dve skupini.
Z mlajšimi smo taborili ob Kolpi, starej-
ši so imeli pohodni tabor.
Prva dva dni smo imeli slabo vre-
me. Deževalo je, vendar pri našem ta-
borniškem življenju nas to ni nič moti-
lo. Bili smo pripravljeni na vsakršno
vreme.
Ljudje pravimo, da po dežju vedno
posije sonce. Še kako smo v naslednjih
dneh iskali senco in mrzle napitke. Kol-
pa nas je neprestano vabila v svoj ob-
jem. Veliko smo se kopali, saj je bila
voda zelo osvežujoča.
Čas pa je hitro mineval. Program je
bil natrpan, tako da nam ni bilo nič
dolgčas.
Imeli smo razne pohode, ogledovali
smo si okolico. Zelo zanimiva nam je
bila jama v Špeharjih, ki smo si jo tudi
ogledali. Ponoči smo v njej lovili neto-
pirje. Mlajši taborniki (MČ) so pri ple-
zanju po steni pokazali veliko poguma. kopanjem, škropljenjem in tunkanjem. Vredno je omeniti tudi krajo zasta-
Zelo lepo nam je bilo tudi ob spustu s Bilo je nepozabno. ve. Odnesti jo je hotel tamkajšnji sosed.
kanuji po reki Kolpi. Bilo je zelo razbur- Za vedno nam bo ostala v spominu Vendar mu to ni uspelo. Za kazen se je
ljivo. Preko nešteto slapov smo morali tudi indijanska noč. Vsi lepo napravlje- moral oddolžiti s sladico.
veslati in moram reči, da smo se tudi ni v Indijance smo se zbrali ob taborniš- Še bi lahko opisovala naše taborniš-
prevračali. Druge nevarnosti, kot da se kem ognju, kjer smo zakopali bojno se- ko življenje v Špeharjih. Skratka, bilo
zmočimo, tako ni bilo. Otroci so imeli kiro, sledili sta dve poroki, poglavar in nam je lepo, bili smo sproščeni, prehi-
rešilne jopiče. jaz sva se indijansko pobratila in poka- tro nam je minilo.
Še isti večer smo imeli gusarski na- dila pipo miru. Dolgo v noč je sledil še Tina Avbar, Rod zelene Krke, Straža
pad, ki se je na koncu končal s skupnim indijanski ples. To je bila zabava!
12 TABOR
SKLEPNI PIKNIK GROSUPELJSKIH BUB
Bližal se je konec taborniškega leta Rodu
Louis Adamič in odločili smo se, da se vsi
skupaj malo pozabavamo ob dobri hrani in
pijači, predvsem pa v dobri družbi. Z družino
medvedkov in čebelic - Grosupeljske bube -
smo se tako poslovili od uspehov polnega
taborniškega leta s piknikom, kjer smo tudi
slavnostno podelili opravljene veščine in
znanja.
Starši so pustili svoje avtomobile na
parkirišču in se odpravili po potnih zna-
kih ("hend mejd" kažipoti) na bližnji ke v roke, pa gremo
hrib. Na prvi postojanki so izdelali Kažipote na ramo, žebljič
značke s svojimi imeni in pobarvali
lončke za našo rdečo nit - MIR. Potem
so se spočiti odpravili proti vrhu, kjer jih
je pričakala velika železna struktura.
Le-ta je kmalu postala zelo pisana. Ko
so vsi prišli do vrha, so si najprej ogleda-
li razstavo herbarijev, fotoreportaž ter
glinenih izdelkov, ki so jih izdelale naše
bube. Potem so se odpravili proti stadio-
nu, kjer smo se vsi skupaj preizkusili v
moči, iznajdljivosti in gibčnosti. Prvi je
bil na vrsti scoutball, kjer so morali
mlajši priznati premoč staršev. Veliko Še zadnji vzpon ...
bolj izenačena tekma je bila štafeta z
zavezanimi nogami. Odločal je fotofi-
niš ...
Med tekmovanji smo tudi kakšno
zapeli in se malo poigrali. Za sprostitev
smo pretresli zemljo, se prelevili v kav-
bojce in Indijance (preživeli so le tabor-
niki ter njihovi starši in sorodniki), za-
plesali ples lapata in se tako ogreli za
naslednja tekmovanja . Pri vlečenju
vrvi so starši gotovo doživeli veliko pre-
senečenje. Premagani s strani močnih
rok naših Bub so dobesedno obviseli na
vrvi. Poskusili so še enkrat, vendar tudi
tokrat niso okusili slasti zmage. "Re- letu"
se je dogajal u preteklem
Izvedeli smo vse, "kuga
TABORNIŠKA REVIJA 13
