Revija Tabor 1998/9
Opravičilo o ZSKSS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
pridobimo še eno izkušnjo. Končno je
prišel 21. marec. Odpravile smo se na
vlak in šele tam opazile, da ne znamo
dobro topografskih znakov. Strah se nas
je vedno bolj prijemal in v zmedi smo
pozabile še tisto, kar smo prej znale. V
Logatcu smo izstopile in se podale proti
OŠ, kjer je bil zbor in start. Celo pot do
tja smo bile bolj tiho in vsaka pri sebi je
premišljevala v kaj se podajamo. Pred
šolo je bilo zbranih že veliko ekip. Sre-
čale smo nekaj znanih tabornikov
(Ljubljančane, Mojco iz Velenja, ...).
Prijavile smo ekipo in se poskušale
zbrati in pripraviti, da naredimo naj-
boljše kar lahko. Ob 20.00 smo šle na
koli drugo onesnaženje zraka, za reše- topografijo in moram priznati, da nam steje se udeležujejo različnih akcij, pri-
vanje pa ponudili nekaj zank in ugank. je kar šlo. Pri vrisovanju KT-jev nismo pravili so samostojno taborjenje, delo-
NOT je sicer že daleč, pa bo spet nov. bile ravno natančne, ampak nekaj smo vati sta začeli družini MČ in GG in praz-
Priporočam vam, da si preberete, kako zadele. Sledila je dolga pot, katero smo novali so 20-letnico obstoja rodu, je
sta se prelivala strah in pogum in kako prvič videle. Na poti nismo imele kak- Bljaš povedal v uvodniku. V rubriki Ak-
so doživele NOT Tjaša Likar in Pejke. šnih večjih zapletov. Signalizacijo smo cije so zapisali, kaj vse so počeli, katerih
Poučno! malo zgrešile, minsko polje pa smo kar tekmovanj in srečanj so se udeležili, v
zadele, kontrolne točke smo našle vse rubriki Po vodih pa, kako lepo je pri
UTRINKI Z NOT-a razen KT3. Na cilj smo prišle s kar nekaj njih. Kot pravi Nuša ali Neža: ”Se igra-
Še pred nekaj meseci sem si pred- zamude, a občutki so bili super. Vedele mo, delamo cofe, piškote, čestitke, dari-
stavljala, da je NOT nekaj zelo težkega smo, da ne bomo zadnje, saj nam je kar la. Spoznavamo nove igrice. Pri tabor-
in da lahko tu kaj dosežeš le s trdim de- šlo in vsa ta pot, strah in vse ostalo je nikih smo vedno veseli. Enkrat smo po-
lom in pripravami. No, nekaj od tega je bilo super. Na koncu smo pristale na stavili šotor. Na drugem sestanku smo
že res, ampak ni tako hudo. drugem mestu in bile smo zelo vesele. zakurili ogenj. “ V rubriki Igralnica ob-
"Pepejke" smo se prijavile le za ša- Še nekaj časa kar nismo verjele, a je bilo javljajo igrice, v rubriki Narava pa so
lo. Večjih rezultatov nismo pričakovale. vse res. Rečem vam, če boste imeli kdaj tokrat priporočili tabornikom, naj opa-
Tudi za temeljite priprave nismo imele priložnost, da se udeležite NOT-a, pojdi- zujejo žuželke. Objavili so tudi tabor-
prave volje. Čas pa je hitro mineval in te brez zadržkov, ker je super. niške pesmi, Rašiški trič–trač, na Ani-
naenkrat nas je postalo pošteno strah. nih straneh pa vam bo avtorica posku-
Takrat pa nas je v roke prijel Peter Ba-
Tjaša Likar
šala nekaj taborniškega znanja, šeg in
jec-Kekec in začele smo z rednimi pri- navad v vsaki številki Brzic predstaviti
pravami. Nekajkrat smo šle na orienta- Junija so izšle na čimbolj zanimiv način. Tokrat teče
cijo, tu okrog Postojne. Kljub pripra- BRZICE beseda o orientaciji in o vsem kar sodi
vam pa smo še vedno imele občutek, da zraven. Reportaža je z ROT–a 97 v No-
smo se s prijavo na NOT prenaglile. Bili To je glasilo Rašiškega rodu iz vem mestu, nagradna križanka pa po-
so trenutki, ko smo že skoraj obupale. Ljubljane, ki je po dveh letih spet ožive- nuja reševalcem kar tri nagrade – pico,
Kljub vsem temnim občutkom smo lo. V tem času se je marsikaj dogodilo. škatlico sladkih dobrot in pisemce pre-
vztrajale, kajti po drugi strani smo ko- Število članov in prav tako vodov Rašiš- senečenja. BRZICE – naj vam ne
maj čakale tisti vikend v marcu, da si kega rodu se je podvojilo, vedno pogo- zmanjka sape.
32 TABOR
Kras, raziskovanje jam
K
ras je pomenil v prvi polovici devetnajstega stoletja kamnito
negozdnato pokrajino, smo napisali v Jamarstvu, v poglavju
Kaj je kras in kaj so jame. Da so pojem “kras” povzeli v podzemeljska voda je vir vode za oskrbo s pitno
strokovno izrazoslovje in literaturo prav po našem Krasu, je vzrok v vodo, vendar je že zelo onesnažena in tudi že
tem, da je bilo naše ozemlje najbolj na očeh takratnih naprednih zelo ogrožena. Kraška podzemeljska voda ni
naravoslovcev, saj preko našega ozemlja potekajo in so potekali primerno zaščitena od vplivov s površja, pred-
najgostejši prometni tokovi iz srednje in vzhodne Evrope proti vsem čiščenje odplak in komunalne dejavnosti
Sredozemlju. Sprva so domnevali, da kraški pojavi nastajajo le na na krasu niso dohitevale stihijske gradnje in ur-
apnencu kredne starosti, kasneje pa so podobne značilnosti površja banizacije. Med “naglavnimi grehi” na krasu je
opazili tudi na drugih kamninah: breči, konglomeratu, na dolomitu. odlaganje odpadkov v jame in brezna, izpušča-
Med kamnine , kjer se kras lahko razvije, sedaj prištevamo tudi sadro, nje odplak v ponikovalnice in kraške razpoke,
sol, anhidrit. gradnja industrije z nevarnimi odplakami in
Kot značilnost krasa so sprva smatrali postavljanje živinorejskih farm, katerih odplake
predvsem depresijske oblike - vglobine, žle- končajo v kraškem podzemlju … Vsa ta nesna-
biče, vrtače, kraška polja. Kasneje so med ga se kmalu pojavi na površju v izvirih, ki jih
kraške značilnosti uvrstili tudi podzemne izkoriščajo za pitje. Tu ne velja pravilo, da se
votline, jame, brezna in dodajali še vodne voda očisti, če steče preko sedem kamnov. Morda
oblike, požiralnike in izvire z določenimi je to veljalo še v začetku preteklega stoletja, da-
značilnostmi. nes, ko ima vsaka hiša že stranišče na izplakova-
V Sloveniji te značilnosti opazujemo v nje in pralni stroj, danes, ko imamo različne
domala sklenjenem pasu od Julijskih Alp pralne praške in uporabljamo na tisoče vrst ke-
preko Pokljuke, Jelovice, Banjške planote, mikaljij, pa ne velja več.
Trnovskega gozda in Hrušice v Javornike, “Človek je poskrbel, da prihaja v podzemlje
Snežnik, Veliko in Malo goro do Roga. Seve- vse več nesnage. Prihajajo celo strupene snovi, ki
da je v ta pas treba šteti tudi Kras jugoza- živali in bakterije v podzemlju in v jamah uni-
hodno nad Vipavsko dolino in pas preko čujejo. Nekoč so jamarji mislili, da je vsaka voda
Slavnika v Čičarijo. Na drugi strani pa se s v jamah pitna, sedaj pa le redkokatero vodo v
kraškimi pojavi odlikujeta še Suha in Bela jami lahko pijemo … Številne jame so postale
krajina, del Gorjancev, Savinjske in Kam- kanali bolj ali manj strupene gnojnice,”… je
niške Alpe s predgorjem ter posamezni ma- napisal spelebiolog, ki je nadaljeval, da “tako iz-
sivi v porečju Savinje, ki jih imenujemo gubljamo bogat vir novih znanstvenih spoznanj.
“osameli kras”. Take so npr. Menina, Do- Mnoge živalske vrste bodo izumrle, ne da bi bile
brovlje, Peca in Olševa, Kopitnik ter vrsta odkrite! Pa tudi sicer z izumiranjem dobivamo
manjših območij v Halozah, Slovenskih go- znake, da z okoljem, predvsem pa z vodo, ni vse
ricah in v Podravju. tako kot bi moralo biti.”
Dostopne vode na krasu je malo, torej je dragoce-
Koliko jam … na! Ohranjanje čistih voda je koristno za živalstvo kot
Na tem območju, ki zajema okoli 44 odstotkov tudi za človeka, ki na krasu živi. Ne smemo pozabiti, da
vsega slovenskega ozemlja, je raziskanih že preko šest vsaka odvržena nesnaga prej ali slej pride v podzemelj-
tisoč jam, izvirov in požiralnikov. Vsi podatki so zbrani v sko vodo. In to ne le na krasu!
arhivu, v katastru, ki ga hrani Jamarska zveza Slovenije, Se nadaljuje
in gre za podatkovno bazo, ki bi jo moral upoštevati vsak
Dušan Novak
gospodarski poseg v prostor. Tu imam v mislih predvsem
hidrotehnične in gradbene posege ter urbanizacijo. Kraška Foto: Jamarski klub Železničar, Ljubljana
TABORNIŠKA REVIJA 33
