Revija Medo 1999 št. 06
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
LEP POZDRAV, MEDVEDKI IN ČEBELICE. DOBRODOŠLI V NOVEM
TABORNIŠKEM LETU. ČAKA NAS VELIKO ZANIMIVIH
DOGODIVŠČIN.
NAPIŠI, KDO SI IN OD KOD PRIHAJAŠ,
NATO PA V ALBUM NARIŠI DOGODEK S
TABORJENJA, KI SI SI GA NAJBOLJ
ZAPOMNIL, ALI PA NAJLJUBŠE
TABORNIŠKO DOŽIVETJE.
SEM _____________________________________
IZ VODA ___________________________________,
KI JE DEL RODU ______________________________
IZ _______________________________________.
SI NA TABORJENJU
OSVOJIL KAKŠNE
NOVE VEŠČINE ALI
CELO PREIZKUŠNJO?
ČESTITAM. NARIŠI JIH
NAD ŽEP.
2
O TREH BRATIH
Nekoč, pred davnimi časi, je v deželi za devetimi gorami stal mogočen grad.
Sivo obzidje je bilo poraščeno z bršljanom, stolpi so se dvigali visoko v oblake
in grajska vrata so bila tako široka, da je skoznje lahko naenkrat vstopilo kar
petnajst konj. V tem gradu sta srečno živela kralj in kraljica, ki sta imela tri
prelepe sinove. Najstarejši sin je bil po naravi venomer jezen, razhudil se je že
ob najmanjši pomanjkljivosti, na služabnike se je drl že kar iz navade. Srednji
sin je bil zelo len. Ko je zjutraj vstal, je prvič zazehal, ker je bil zaspan od
pretekle noči, nato je zazehal drugič, ker mu je bilo dolgčas in potem je zaze-
hal še tretjič, ker je znova postal zaspan. Najmlajši sin pa je bil najlepši in
najpametnejši, a vsi so se vedno posvečali starejšima bratoma, tako, da se je
najmlajši kraljevič navadil biti na zadnjem mestu in povsod dajati prednost
starejšima bratoma.
Nekega nevihtnega dne pa je mati kraljica zelo zbolela. K sebi je poklicala
vse tri kraljeviče in jim dejala: “Bela smrt trka na vrata, sinovi dragi. Imam le
eno poslednjo željo - rada bi slišala pesem zlatega slavčka, ki pa je skrit v kajži
zlobne čarovnice, ki živi v daljni deželi...”
Vsi trije kraljeviči so v hipu prisegli, da ji bodo prine-
sli slavčka, četudi bi ga morali iskati sto dni in sto noči.
Takoj naslednje jutro so si bratje pripravili popotnico
in odšli na pot. Prvi je namrščen korakal po
poti in brcal kamenje, drugi brat je
zaspano lezel in velikokat počival,
tretji pa je nosil culico, si veselo pre-
peval in stregel bratoma. Po mnogih dne-
vih utrudljive hoje so prispeli do roba tem-
nega gozda, kjer se je pot razcepila na tri
strani. Prva potka je bila pravzaprav strm
hudournik, druga zamrznjen potok in tret-
ja le navadna travniška steza. Ker se niso
mogli odločiti, katero pot bi si izbrali, so
se ustavili, nato pa so zagledali majhno
kolibo, ki je stala ob robu gozda. Odlo-
čili so se, da povprašajo za nasvet. Potr-
kali so na preperela lesena vrata, ki so se
odprla sama od sebe. Iz notranjo-
sti je zavela prešerna glasba,
smeh in veselje sta jih kar kli-
cala naprej. Vrata so se za nji-
3
