Revija Tabor 2025/2
(Za)Vedno taborniško poletje 
Za nami je pomlad, polna taborniškega utripa: strani, ki jih pišejo izkušeni taborniki, modrosti, slastna poročila z zletnega vikenda, sveža usposabljanja skrbnikov varnega prostora, vaje zaščite in reševanja, napovedi velikih dogodkov, kot sta svetovno taborjenje jamboree in republiško orientacijsko tekmovanje … in še in še. Toliko smo že skupaj prehodili v tem letu – na terenu, v učilnicah, pod šotori, med vrsticami dokumentov in s pogledom naprej.
A kar prihaja, presega vse. Poletje je pred vrati, novo poglavje taborniških dogodivščin. Tisti pravi vonj po ognju in borovcih (se vidimo na zletu?), noči pod zvezdami, bivaki, smeh, prve odgovornosti, poljubi, najlepši spomini in tisoč drobnih trenutkov, o katerih se bomo nekoč pogovarjali, rekoč: »Se spomniš 2025, ko smo?« Zavednim tabornicam in tabornikom za vedno na pot!
Neža Marija Slosar
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
samcato vžigalico. Zdi se mi, da je v današnjem
digitalnem svetu to že zelo zelo redka veščina.
Sledilo je veliko prepevanja, en skeč in druženje,
brez katerega enostavno ne gre. Nedeljsko jutro,
na obrazih je že zaznati rahle sledi utrujenosti, a
dinamika dneva ni zaradi tega nič manjša. Večina se odpravi okoli jezera, nekaj nas ostane v GŠ,
kjer dežuramo, sprejemamo nove goste iz trgovine in obujamo dogodivščine iz našega pestrega
taborniškega življenja. Zanimivo je, da se je vsaka
zgodba začela z: »Leta (vstavi poljubno letnico, ki
ni večja od 1991), ko sem bil (vstavi kraj, akcijo,
razred, ki si ga obiskoval ipd.), smo (vstavi najbolj
neverjetno dogodivščino, ki si jo lahko zamisliš)!«
Medtem ko se kazalci na uri bližajo času kosila, se
tema pogovora preusmeri na hrano in posledično nam vedno bolj kruli. Vseh teh muk nas rešijo
naši pohodniki, ki se relativno točno vrnejo v GŠ
in predvsem kuharica, ki nas vse proseče vpraša,
ali lahko postreže kosilo. Po kosilu se počasi začno eden za drugim poslavljati odhajajoči udeleženci. Na koncu se poln vtisov poslovim tudi jaz.
Ob slovesu si vsi, brez izjeme, želimo, da bi se zopet čim prej srečali.
kot v petkovem pepelu pod sobotno pagodo in
le kratek pih ali drobna iskrica sta potrebna, da
se razplamti in zagori v slokem, svetlem in vročem plamenu. In takrat te lopne kot tabornikova
dlan po hrbtu: enkrat tabornik, vedno tabornik!
Rok Sušnik - Zverina, Rod Rožnik
Ob prihodu me je šele dočakalo pravo presenečenje. Sence so dobivale barve in obrazi
izpred 20 in 30 let nove pričeske. Spomine so
dopolnila imena in zgodbe, ogromno smo jih
na novo izvedeli in spoznali. Takoj sem se počutila tako domače in sprejeto, vse je bilo tako
živo in pozitivno, kot da vmes ne bi minila desetletja.
Vikend v GŠ mi je odprl povsem nov pogled.
Spoznal sem, da nisem najstarejši tabornik. Pred
mano jih je še cela vrsta. Množica. Nekateri so tako
izkušeni, da bi si upal trditi, da so veščine polagali
z ramo ob rami z BP-jem. In še to: ne glede na
to, da velika večina ni več aktivnih tabornikov, a
v nas še vedno tli žerjavica taborništva, prav tako
22
IZPOSTA VLJENO
Zanimive aktivnosti in druženja ter seveda
večerni ogenj in odlična hrana. In kanuiranje.
Nekaj me je pritegnilo v kanu s šarmantnima mladeničema. Zaveslajem je sledil smeh,
beseda, besedi in tako je na dan prišla tudi
informacija, da sem imela čast veslati z ustanoviteljema našega Rodu Trnovskih Regljačev,
orientacijsko progo pa nam je med tem pripravljal še tretji.
Nina Ražen, Rod trnovskih regljačev
JUNIJ 2025
Najbolj pa me je presenetilo, kako resničen je
slogan »Enkrat tabornik, vedno tabornik«. Sama
sem bila tabornica kot osnovnošolka, kasneje nisem bila aktivna. Življenje se odvija po kakršnih
koli že poteh, vmes sem sicer kdaj pa kdaj pomislila, kako preproste so lahko stvari in kako malo
potrebuješ, da se lahko imaš na dopustu dobro,
toliko bolj, ko se je ena od hčera navdušila nad
taborništvom in včasih izmenjujeva zgodbe in
primerjava izkušnje. Na taboru pa me je malo po
malo prevzel taborniški duh in ugotovila sem, da
je taborniški način življenja ostal z mano v precej
večji meri, kot bi morda trdila v četrtek.
Jana Usenik, Rod Rožnik
Trije dnevi, nabiti s pozitivno energijo vseh, je
doživetje, ki ga nikakor ne bi izpustila. Spet dokaz več, za vedno tabornik. Nepozabno srečati
bivše, sedanje in nove tabornike. Še kdaj.
Metka Behek
Vsem, ki jih ni bilo, je lahko žal. Dobra (razmišljujoča) družba, skrbni organizatorji in podporne službe,
vreme, kot ga od svojega prvega taborjenja leta
1966 še nisem doživel – saj smo se kdaj v začetku
julija na takrat tritedenskih taborjenjih kdaj zbudili
tudi v belo jutro – so spodbuda za v prihodnje. Trikrat ZDRAVO (in Bu-a-hi, mi smo ZMAJI)!
Aleš Stergar - Srnjak, Zmajev rod
Na nas udeležencih pa je, da se ta čudovita pobuda začne kotaliti, rasti kot snežena kepa, da
čim prej postane pomemben kamenček v mozaiku naše organizacije. V upanju in z željo, da tudi
ZTS – sistematično in na vseh ravneh – prepozna
še mnogo več priložnosti, kjer »stare taborniške
srajce« še lahko kaj koristnega prispevamo in se
ob tem še izvrstno zabavamo!«
Jure Habjanič, Rod gorjanskih tabornikov
ŠTEVILKA 2
Ko imaš taborništvo v DNK! Ta vikend sem
ga znova začutila – tisti občutek, ko te narava, stari obrazi in taborniški duh objamejo
in spomnijo, kdo v resnici si. Gozdna šola v
Bohinju ostaja kraj, kjer trenutki dobijo globino: šotori še vedno enako dišijo, jutranja
rosa do gležnjev, v zbor kot vedno pritečem
v zadnjem trenutku, kava pa enako močna in
predvsem nujna.
Ob ognju prepevamo stare šlagerje, na orientaciji se je spet ena točka skrila kot po čudežu,
med veslanjem po jezeru pa pihal točno tja,
kamor ne sme. In seveda – dva v čolnu raje
fotkava kot veslava.
Hrana? Vrhunska. Vodstvo tabora neprecenljivo. Zvečer pa: polni zvezd, spominov in hvaležnosti, da smo del te čudovite zgodbe.
Taborništvo je zapisano v naših DNK. In ko
stojiš sredi jase, ti srce začne igrati tisti stari,
znani ritem. Ker … TABORNIKI. ZA VEDNO ...
In tistim, ki letos ni uspelo, se vidimo na naslednjem srečanju.
Mateja Šušteršič Dimic, Rod Bičkova skala
IZPOSTA VLJENO
23
Zraven na polici
Pripravljeni, povezani, agilni
Skupaj v novo taborniško leto
