Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
14 / ŠIRIMO OBZORJA Besedilo: Martin Justin , fotografija: Nina Medved
Papirnate zgodbe
Pisana beseda ustvarja zgodbe, ki nas dopolnjujejo, učijo in spreminjajo.
Tudi te zgodbe postanejo del nas in naše življenjske pripovedi.
zamenjaš z drugo, lahko se nekdo pretihotapi v tvojo
V resnici mi je težko obrazložiti, zakaj je branje tako sobo in ti zradira stran v dnevniku, a je neskončno
pomembno. Še najboljši argument, ki sem ga našel, je lažje na skrivaj spremeniti odstavek na spletni strani,
v nekem članku podala novinarka Irena Štaudohar, ki digitalno fotografijo ali celo video. Zapisovanje besed
je zapisala, da je vsem zgodovinskim oblikam odpora in branje s papirja je najboljše zagotovilo, da bodo
do knjig (zažiganje knjig v srednjem in novem veku, besede ostale takšne, kot so, nespremenjene, trdno
vatikanski seznam prepovedanih knjig, starševsko zakoreninjene v resničnost, v kateri so bile zapisa-
zgražanje ob kakšnem domačem branju itn.) skupno ne. Seveda se bomo mi od enega do drugega branja
predvsem to, da branju priznavajo posebno moč, pred spreminjali, a naj vsaj besede ostanejo iste. In čeprav
katero se je potrebno zavarovati. Ni važno, za kakšno se morda to (še vedno) sliši nekoliko pretirano, nam
moč gre, očitno je, da ta moč obstaja – nemočnih digitalni zapis in internet te stalnosti preprosto ne
knjig namreč ne bi bilo treba zažigati. moreta zagotoviti.
A je ta argument (očitno) dober tako za ljubitelje Podoben učinek imajo tudi same zgodbe. Kot
kot za sovražnike knjig, zato ni zares uporaben za piše italijanski pisatelj Umberto Eco, nas velike,
spreminjanje odnosa do branja. Bolj pomembo nespremenljive zgodbe učijo, da je takšno tudi
(poleg užitka pri branju, učenja sočutja in gledanja življenje – nespremenljivo, strogo, s posledicami za
na svet z drugačnim pogledom) se mi zdi nekaj naša dejanja. Tako kot bo Harry Potter vedno, znova
drugega, kar je tesno povezano s pisano oz. tiskano in znova premagal Mrlakensteina, tako so stvari, ko
besedo. V dobi, ko vse teži k digitalizaciji, zapisu in jih enkrat naredimo, nespremenljive, dokončne,
shrambi v računalniškem spominu, pomeni pisati in naša "zgodba" pa z njimi še malo bolj določena. To
brati pisano besedo svojevrsten upor. Digitalni zapis zavedanje ni zdravo, če vodi v mučen strah pred
namreč omogoča nevidne spremembe, manipulacije posledicami, a je dobro zdravilo v svetu, kjer naj bi
v neprimerljivo večji meri kot zapisana beseda. Ja, lahko vse nemudoma popravili, spremenili, zavrteli
seveda lahko z belilom prebarvaš besedo v knjigi in jo nazaj in naredili še enkrat.
Besedilo: Stric Nic, slika: Maša Pušnik STRIC NIC SVETUJE / dogodivščina 15
"O vsem moram malo
podkožno razmisliti ..."
Starejši bralci ste v naslovu takoj prepoznali najbolj znan citat iz risanke Jajo in Pajo. Izgovori ga dedek
Bedenko, ko se mu zjutraj ne da vstati. Toda ta stavek v sebi skriva nekaj več.
Zagotovo ste v šoli že morali pripraviti seminarsko da razmišljajo o nalogi, kar bo pripomoglo k temu,
nalogo in jo predstavljati pred razredom. Za njeno da se bo proces razmišljanja o nalogi izvajal ves čas
pripravo ste imeli časovno omejen rok. Kaj mislite, v ozadju. Povsem mogoče je, da bo najboljša ideja
katere naloge se bile najbolj inovativne? Tiste, katerih prišla na plano med dejavnostjo, ki nima veze s temo
avtorji so še isti dan začeli z delom in nalogo naredili naloge. Zadnje dni ideje, ki jih imaš, preglej in zapiši
takoj, ko je bilo to možno, ali tiste, katerih kreatorji v nalogo. Zagotavljam ti, da bo tvoja najboljša.
so si rekli, da je časa še dovolj in da bodo nalogo Kakšno zvezo ima vse to z dedkom Bedenkom?
naredili zadnji trenutek? Pametnejši in inovativnejši lik boste v risankah težko
Zakaj niso bile najboljše nobene od teh? V prvo našli. Vse zahvaljujoč njegovemu (podkožnemu)
skupino spadajo pridni učenci, ki ne morejo živeti razmisleku.
z mislijo, da bodo nekaj morali storiti kasneje,
zato z delom končajo takoj, misel pa se
v tako kratkem obdobju ne more povsem
razviti. V drugo skrajno skupino spa-
dajo tisti, ki se jim ne da delati nič,
kar je povezano s šolo, in namesto
naloge raje počnejo kaj drugega. Ti
navadno nalogo spišejo na hitro
in pod pritiskom, na večer pred
oddajo. Ideja se v tej skupini sicer
razvije, vendar se zaradi drugih
aktivnosti, ki zaposlijo možgane
avtorjev, ne izpelje primerno.
In kako narediti najbolj-
šo seminarsko? S kom-
binacijo obeh rešitev.
Začeti prvi dan in vsak
dan do roka napisati ne-
kaj povedi oz. si vzeti vsaj
15 minut, da o seminarski
razmišljamo. Tako bomo
vsak dan spodbudili možgane,
