Revija Tabor 2011/12
Tabor na novi poti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
14 december
Taborniški nož Tomaž Sterniša
Načini brušenja
V tem prispevku bomo govorili o tem, kako so noži nabrušeni, ko jih dobimo iz trgovine. To, poleg
oblike, debeline rezila in kvalitete jekla, pomembno vpliva na osnovni namen uporabe noža in
njegovo vzdrževanje. Redno brušenje je pri vzdrževanju najpomembnejše, zato bomo tehnikam
brušenja posvetili ves naslednji prispevek.
Skandinavski način brušenja (scandi grind) se od osta
lih razlikuje po tem, da nima sekundarnega brušenja (Slika
1c). Rezilo takega noža je nekoliko tanjše, kot brušenja
je običajno 12,5° (Slika 3). Skupni kot je torej 25°, kar je
sorazmerno malo. Nož je izredno oster, ker pa za rezila s
tem načinom brušenja običajno uporabijo kvalitetna jekla, se
dobro obnese tudi ob malo bolj grobi uporabi (Slika 2c, d).
Sorazmerno redki so noži, kjer je, kot vidimo na Sliki
1d, primarno brušenje vbočeno (hollow grind). Rezilo je
običajno nekoliko debelejše, se pa pri ostrini zelo stanjša,
Na Sliki 1 so na shematskih prerezih rezil prikazani zato je tak nož primeren predvsem za učinkovito rezanje.
osnovni načini brušenja, ki so zaradi nazornosti nekoliko
pretirani. Poševne linije, označene z modro, predstavljajo
osnovno tovarniško oziroma primarno brušenje (primary
grind ali primary bevel). Rdeče obarvani del, v večjem krogu
je nekoliko povečan (Slika 1a, c, d), je bolj natančno prikazan
na Sliki 3. To je sekundarno brušenje (secundary bevel), ki
je najpomembnejši (in hkrati najbolj občutljiv) del ostrine
noža.
Najpogosteje se na tržišču pojavljajo noži, pri katerih je
uporabljen način brušenja, prikazan na Sliki 1a (flat grind).
Stranici rezila sta vzporedni do tretjine oziroma do polo
vice širine rezila, nato pa se v ravni liniji zožita proti ostrini
(primarno brušenje). Ostrina se zaključi s sekundarnim
brušenjem. Ob primerni debelini rezila skupaj z ustreznimi
koti brušenja (primarnega in sekundarnega) je tak nož lahko
zelo primeren za taborniško uporabo v naravi. Primer noža s
takim načinom brušenja lahko vidite na Sliki 2a.
Omeniti moramo tudi način brušenja, ko se primarno
brušenje začne že pri hrbtu noža in se v ravni liniji oži proti
ostrini (full flat grind), kar je prikazano na Sliki 1b. Ta način
se uporablja večinoma pri kuhinjskih nožih, kjer potrebu
jemo relativno tanek, nekoliko širši in zelo oster nož, ki
je namenjen rezanju brez napora. Na Sliki 2b je preklopni
kuhinjski nož, ki zelo prav pride pri kuhanju na bivakiranju, v
nahrbtniku pa zavzame zelo malo prostora.
AKTUALNO 15
Iz osebne izkušnje pa vem, da s pravilno vbočeno brušenim bolj namenjeni za sekanje, pa je kot lahko tudi 35°. Pri kotih
nožem iz kvalitetnega jekla opravimo večino taborniških nad 30° je kvaliteta rezanja že zelo omejena. Koti nad 35° so
opravil z lahkoto in varno (Slika 2e). Seveda pa tak nož ni primerni za sekire in mačete.
namenjen sekanju.
Meni najljubši način brušenja je konveksni (convex grind). Omeniti moramo še jeklo, iz katerega je nož narejen.
Stranici rezila se od hrbta proti ostrini ožita, najprej počasi, Od tega je odvisno, kako bomo nož brusili in vzdrževali.
nato pa vedno hitreje (Slika 1e). Ko se stranici rezila srečata, Poenostavljeno rečeno, jeklo je zlitina železa z ogljikom in
tvorita ostrino, ki je zelo primerna za uporabo v naravi. Tak nož nekaterimi kovinami. Karbonsko jeklo (carbon steel) vse
je zelo oster, dolgo drži ostrino in je zelo trpežen (Slika 2f, g). buje poleg ogljika malo dodanih ostalih kovin, je običajno
Res pa je, da v naših razmerah prednosti konveksno brušenih enostavno za brušenje, rezila so izredno ostra, dolgo držijo
nožev redko pridejo do izraza in se pokažejo šele ob daljši ostrino. Pomanjkljivost je, da je rezila treba redno vzdrževati,
neprekinjeni uporabi v nekoliko težjih razmerah. Na ta način sicer rjavijo. Tudi sicer se ob redni uporabi sčasoma na rezi
so nabrušene tudi sekire. lu pojavi patina (sive ali rjavkaste lise), kar pa ne vpliva na
Ko govorimo o kotu, pod katerim je nabrušena ostrina kvaliteto ostrine. Za jeklo, odporno proti rji (steinless steel)
noža (sekundarno brušenje), imamo v mislih kot, pod ka je značilno, da je vsebnost dodanih kovin večja. Povečana
terim je med brušenjem nož (prečna os noža) nagnjen glede vsebnost kroma poveča odpornost proti rji. Če nož redno
na podlago (Slika 3a). Ker nož brusimo z obeh strani enako uporabljamo in skrbimo za to, da je po uporabi vedno suh in
(razen eksotičnih nožev, kjer je vsaka stran noža brušena namazan z oljem, je bolj ali manj vseeno, iz katere vrste jekla
drugače in nekaterih kuhinjskih nožev, ki so brušeni samo po je rezilo ter je izbira stvar osebne odločitve. Če po tabor
eni strani), je skupni kot brušenja enak vsoti dveh polovičnih jenju nož pospravimo v usnjeno nožnico in nanj pozabimo
kotov brušenja. Torej, kot brušenja 20° pomeni skupni kot do naslednjega taborjenja, pa nikakor ne priporočam izbire
40° (Slika 3b). karbonskega jekla. Presenečenje je lahko precej neprijetno.
Različni koti brušenja so primerni za rezila, namenjena Sredstev za zaščito proti rji je veliko (različna olja, vazelin,
različni uporabi. Kot pod 10° je primeren za klasične britve. mast, sintetična sredstva). Če nož uporabljamo tudi za pri
Pri kvalitetni britvi je rezilo tako tanko, da se upogne že ob pravo hrane, je primerno oljčno olje, ker ne postane žarko.
bočnem pritisku s prstom na ostrino. Koti brušenja pri nožih V povezavi z brušenjem je zelo pomembno, kako trdo
se gibljejo od 10° do največ 40° (Slika 3b). Kot smo že ome je jeklo. Večino nožev lahko brusimo z vsemi pripomočki
nili, so "scandi" noži običajno brušeni pod kotom 12,5° ali za ročno brušenje (naravni in umetni kamni za brušenje,
13,5° in so zato zelo ostri. Primeren kot brušenja za ribiške keramični in diamantni brusi itd). Super jekla, ki so trša in
nože (fillet knife) je nekje do 15°, za večino kuhinjskih nožev bistveno dražja, lahko uspešno brusimo le s keramičnimi
je primeren kot 20°. Kvalitetni japonski kuhinjski noži imajo in diamantnimi pripomočki. To pomeni, da je z nakupom
lahko tudi precej manjši kot. Žepni noži in noži za delo v naravi dragega noža lahko povezan tudi nakup dragih pripomočkov
so običajno brušeni pod kotom 20°-25°, pri večjih nožih, ki so za brušenje. Vprašanje je, koliko je to smiselno. Poglejmo
primer. Imamo dva noža, eden je cenejši iz kvalitetnega jekla,
drugi, ki je bistveno dražji, je iz “super jekla” (npr. jeklo
z oznako S30V). Obe rezili sta približno enako debeli, kot
sekundarnega brušenja je pri obeh 20°. Pri normalni upo
rabi ne bomo opazili nobene razlike, oba noža dobro režeta.
Dražje rezilo pa lahko s keramičnim ali diamantnim brusom
nabrusimo tudi pod kotom 15°, kar kvaliteta jekla omogoča.
Sposobnost rezanja se bo s tem bistveno izboljšala, delo bo
lažje in bolj varno. Izbira je seveda spet stvar posameznika.
Vprašanja in predloge lahko pošljete na
mail tomster958@gmail.com.
