Revija Tabor 2009/10
ROT v gozdovih pod Roglo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
6 oktober
Špela Rožman
Kako daleč je nevihta? Petra Grmek
Včasih nam prijeten sprehod po okoliškem gozdu prekine nepričakovana nevihta. S
temle preprostim eksperimentom se bomo naučili oceniti, ali se nam nevihta bliža ali
se od nas oddaljuje.
KAJ POTREBUJEŠ?
• Vel˝ s sekundnim kazalcem ali
štoparico.
Ko vidiš blisk prični šteti sekunde
do groma - uporabi štoparico ali štej
sekunde »tisoč, dva tisoč, tri tisoč ...«.
Vsake tri preštete sekunde pomenijo, da
je nevihta kilometer daleč. Če si med blis
kom in gromom preštel sedem sekund, je
nevihta oddaljena več kot dva kilometra.
Če med naslednjim bliskom in gromom
prešteješ manj sekund, pohiti domov.
Nevihta se ti približuje!
KAKO DELUJE?
Zvok, ki nastane ob udaru strele in ki ko strela udari, zvok pa do nas potrebuje
navadno spremlja nevihto, potuje veliko kar precej časa - za kilometer dolgo pot
počasneje od svetlobe. Blisk vidimo v hipu, potrebuje nekaj več kot tri sekunde.
Si kdaj videl blisk,
nisi pa slišal groma?
To se zgodi takrat, ko
je nevihta zelo daleč,
recimo 25 kilome
trov ali več, saj se
zvok prej porazgubi
preden nas doseže.
Če pa slišiš grom ob
blisku, je zadnji čas,
da poiščeš zavetje!
IGRA 7
NA NEBU NI NEVIHTNEGA OBLAKA?
»Strelo« lahko ustvariš sam! Ta res ne bo povzročila velikega bliska in glasnega
groma, za kaj takega bo namreč veliko premajhna, bo pa vedno na voljo, kadar jo boš
želel opazovati.
KAJ POTREBUJEŠ?
• manjši aluminijast pekač za enkrat
no uporabo
• posoda iz stiropora (v takih proda
jajo meso ali sadje)
• volnena ali sintetična krpa
• navaden svinčnik z radirko in risalni
žebljiček
Risalni žebljiček potisni skozi sredino
spodnjega dela aluminijastega pekača. Na
konico žebljička potisni radirko svinčnika.
Svinčnik je sedaj ročaj, s katerim dvigneš
pekač.
Na mizo položi posodo iz stiropora in jo pekač. S prstom se previdno dotakni roba
eno minuto močno in hitro drgni z volneno pekača. Čutiš? Če strele ne opaziš, ponovi
krpo. Nato nanjo s pomočjo ročaja položi postopek.
Preden se dotakneš pekača, ugasni
luč. Si videl blisk? Si slišal »grom«?
KAKO DELUJE? naboja, več elektronov se zbere na dnu
Seveda je kriva statična elektrika. Na oblaka (na tvojem prstu). Ko jih je dovolj,
dnu oblakov (in na konici tvojega prsta) pride do preskoka elektronov na pozitiv
se nabere negativen naboj (elektroni), no nabito zemljo. Ta hiter preskok naboja
ki ga privlači pozitivno naelektrena zem nosi v sebi veliko energije, ki jo lahko
lja (v našem primeru aluminijast pekač). opazimo kot močno svetlobo (blisk) ali
Več kot je na zemlji (pekaču) pozitivnega glasen zvok (grom).
Zraven na polici
Izvolili smo novo vodstvo
