Revija Tabor 2008/5-6
Zlet 2009 v Pomurju 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32 maj-junij
Tema meseca Boris Mrak
Financiranje v ZTS
Vprašanje sredstev Zveze
tabornikov Slovenije ali kako
preživeti v teh težkih časih
Priznam, da sem bil kar malo začuden ob pregledovanju materialov, pripravljenih za 26. skupščino
ZTS, ki je bila 15. marca 2008 v Poljčah. In kaj me je najbolj zbodlo? Finančno poročilo za leto 2007
ter načrt za leto 2008. Predvsem zavestno (načrtno) nominalno zmanjševanje prihodkov za tekoče
leto v primerjavi z letom 2007.
I
ndeks 2008/2007: 98,12. Če pri tem - politiki, veljaki), ki organizacijo oskrbu- stva v naravi, znanje in pravice, delo in
upoštevamo še inflacijo, potem res jejo in z njimi ZTS vzpostavlja interesna čas
ne vem, kaj je narobe z nami. Ne menjalna razmerja - vsaj morala bi (gre za b.) osnovnega poslanstva organizaci-
samo to, da si ne načrtujemo realno menjavo koristi). Na drugi strani imamo je:
notranje udeležence (člani, starši naših lastna dejavnost: prodaja lastnih ali
enak obseg prihodkov, postavljamo si
članov, bivši člani, prijatelji in simpatizerji tujih izdelkov oz. storitev
še nižje cilje (prihodke) kot lansko
organizacije), ki so uporabniki dejavnosti druge organizacije: menjava izdelkov
leto. Oprostite, ampak to res ne vodi - storitev taborniške organizacije in z ali storitev
k razvoju, napredku in razcvetu orga- njimi ZTS vzpostavlja osnovno menjalno Ob tem se nam takoj zastavi vrsta
nizacije. In kje je temu vzrok? To je ver- razmerje (tudi tukaj gre za menjavo ko- vprašanj:
jetno že drugo vprašanje, na katerega ni risti). Udeleženci so z menjavo zadovoljni, Ali smo zares izkoristili vse možnosti,
ravno enostavnega odgovora. če jim prinaša pričakovano razmerje med ki nam jih nudi okolje?
Da bi razumeli celotno zadevo (ali jo koristmi, ki jih prejmejo sami, in koristmi, Smo zgradili in pravilno vzdržujemo
vsaj poskušali), je potrebno najprej os- ki jih prejme ZTS. Povsem jasno je, da interesno in osnovno poslanstvo orga-
vetliti osnove delovanja organizacije. ZTS je v kolikor udeleženci niso zadovoljni z nizacije?
je nepridobitna organizacija in danes de- menjavo težko pričakovati, da bodo tako Imamo zgrajene odnose z zunanjimi
luje v povsem drugačnem okolju, kot je to zunanji, kot notranji udeleženci, priprav- in notranjimi udeleženci?
bilo še pred leti (da ne rečem pred letom ljeni na menjavo (sredstva za dejavnost Znamo in zmoremo obvladovati orga-
1991). In glede na spremenjene razmere oz. programi - storitve organizacije). Pri nizacijo?
se očitno organizacija ni uspela ali znala tem se seveda moramo zavedati, da so Imamo vizijo, kako naprej z orga-
prilagoditi tem novim razmeram. za organizacijo pomembna katerakoli nizacijo?
Danes se organizacija nahaja na trgu sredstva, ne samo finančna. V današnjem Imamo cilje?
in samo bolj uspešne od nje si lahko zago- času so vse bolj pomembna nematerialna V katero smer želimo?
tovijo dovolj velik kos pogače za normalno sredstva (fizično delo, umsko delo, ugled Odgovori na ta in podobna vprašanja
delo (število nepridobitnih organizacij in vpliv). ter trdo delo nam bodo prinesli rešitve.
je po letu 1991 izjemno naraslo). Torej, Pomembno je tudi, da vemo, kateri so Reševanje delnih težav (kot v tem trenut-
če nam ne uspe zbrati dovolj finančnih, naši viri sredstev s področja: ku samo vprašanje finančnih sredstev)
materialnih in nematerialnih sredstev za a.) interesnega poslanstva orga- in tarnanje, da nas nihče ne mara in da
naše normalno in tekoče delo, potem je nizacije: nas družba - okolje v katerem delamo - ne
očitno nekaj narobe z našim pristopom, javni viri: redno financiranje razume, nam pač ne bodo prinesli rešitve.
z našimi aktivnostmi v tej smeri. Da se (proračun) in občasno financiranje (pro- Rešitev se ne bo zgodila sama od sebe in
bomo bolje razumeli, najprej poglejmo, jekti) tudi preko noči ne! Rešitev je samo v nas
v kakšnem okolju delujemo. Imamo zu- podjetniški viri: komercialni (sponzo- in v organizaciji sami!
nanje udeležence (državna uprava, spon- rstvo) in nekomercialni (donatorstvo)
zorji ter donatorji in vplivni posamezniki osebni viri: sredstva v denarju, sred-
AKTUALNO 33
Kdo »mora«
financirati tabornike?
V osnovi ima vsaka organizacija dve vrsti financiranja: da projektno lahko financiramo samo de-
notranje in zunanje. Notranje financiranje zajema tisto, ko javnosti, ki so izredne, drugačne, širše kot
člani organizacije plačajo del stroškov, ki jih organizacija ima naša običajna dejavnost. Pa še nekaj: tovrstni
zaradi svojega delovanja. Večinoma gre za plačilo stroškov financerji zelo radi vidijo, da imajo projekti učinek tudi izven
aktivnosti organizacije, delno pa tudi financiranje njenega organizacije, ki projekt izvaja.
obstoja. Poenostavimo: gre za to, da taborniki plačujemo Verjetno ste že zaslutili, v katerem grmu tiči zajec.
stroške, ki nastanejo na primer s taborjenjem, zimovanjem Tabornike ne bo (projektno) nihče financiral samo zato, ker
tako, da plačamo tabornino, zimovalnino. Vsak tabornik plača smo »fajn« in koristni za člane, ampak če mu bomo pojasnili
sorazmerni del stroškov akcije. Za obstoj organizacije - to so in pokazali, da ima taborništvo kot tako pozitiven učinek na
predvsem stroški, ki niso neposredno povezani z akcijami - pa okolico, okolje organizacije. Tega pa ne bomo mogli, če se
plačujemo vsi taborniki članarino. bomo zaprli sami vase in se ukvarjali sami s sabo. Seveda ob-
Zunanji viri so spet v grobem dvojni: donacije in sponzo- staja še druga plat tega problema: če se bomo ukvarjali sami
rstva na eni strani in projektno financiranje na drugi. Prvi del s sabo, bomo morali sami pokriti tudi stroške tega.
zajema predvsem prispevke ljudi, ki se jim zdi taborništvo Velikokrat slišim, da je potrebno več denarja za delovanje
pozitivna dejavnost in ga želijo po svojim močeh podpirati. organizacije pridobiti z razpisov. Verjamem, da je to mogoče
Običajno tako, da nam ponudijo svoj material oziroma sto- - nenazadnje se s tem profesionalno ukvarjam že veliko let.
ritve zastonj ali po bistveno nižji ceni. Redkeje se sponzorstva Vendar pa moramo istočasno biti pripravljeni v tej smeri tudi
in donatorstva taborništvu pokažejo kot denarni prispevki. delovati. Tu pa se je do sedaj vedno ustavilo. Ni dovolj reči:
Velikokrat so te »dobre duše« taborniki, nekdanji taborniki ZTS naj se prijavi na razpise. Pripravljeni moramo biti tudi iz-
ali starši tabornikov. vajati določene aktivnosti, ki jih taista ZTS predlaga rodovom.
Na drugi strani pa je projektno financiranje. Tu pa gre za In s katerimi presegamo lastne o(k)vire.
popolnoma drug princip. Če gre pri do sedaj spoznanih virih Dokler nas država ne bo financirala samo zato, ker smo
predvsem za financiranje naše dejavnosti kot take - za to, da taborniki, bomo morali svoj vpliv in svoj učinek vedno znova
se pokrivajo stroški, ki jih organizacija ima zaradi svojega dela dokazovati preko projektnega financiranja. Ali pa si priznati,
z in za člane - pa je pri projektnem financiranju drugače. Pro- da tega nismo pripravljeni početi. In se odpovedati temu delu
jekt po definiciji pomeni neko zaokroženo celoto aktivnosti, ki financiranja, primanjkljaj pa pokriti iz lastnega žepa.
jih počne organizacija izven svoje redne dejavnosti. Pomeni, Amerikanec
Se prav nam nič ne more zgoditi? Od rodov
Mentorjem in osebju tečaja se je porajala skrb ob tako z mladimi, naredimo premalo na področju izpopolnjevanja in
nizki udeležbi rodov (tečaja so se udeležili le trije rodovi: dopolnjevanja znanja iz prve pomoči, da bi izstopili iz sloven-
RSŽml, RSO in RHV), zato smo zaskrbljeni in negativno skega sivega povprečja.
presenečeni, saj menimo, da bi vsak delujoči rod, ki teden- Skupaj storimo nekaj, da izstopimo iz množice!
sko izvaja srečanja in akcije, nujno potreboval aktualna znanja Nevarnost ne počiva - BP!
prve pomoči, ki jih tečaj ponuja. Team mentorjev in osebja PP
Vodniki se očitno ne zavedajo (razen izjem) velike odgo-
vornosti za varnost svojih članov, prav tako ne načelniki in
Ste že kdaj hoteli pomagati
starešine rodov, ki so pravno odgovorni za morebitne nesreče poškodovancu, pa niste znali?
v okviru taborniških aktivnostih. Žal ste zopet prepozni, saj je specialistični tečaj prve
Mislimo, da se preveč zanašamo na srečo (»Nam se pa pomoči že mimo.
nič ne more zgoditi.«) in prelagamo odgovornost na strok- Oskrbeli smo prenekatero hudo rano, še več življenj pa bi
ovno zdravstveno osebje, ki pa je prisotno le na taborjenjih. bili zmožni rešiti, če bi nas bilo več. Slednje je tudi razlog, da
Kaj pa tekmovanja, zimovanja, območna srečanja, pohodni je bilo potrebno tečaj skrčiti na en vikend, namesto dveh.
tabori, razni tečaji, vodovi sestanki? Vseeno smo se imeli noro dobro.
Glede na to, da se imamo za pomembnega akterja pri delu Tečajniki PP
