Revija Tabor 2008/12
Poslavljanje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
24 december
Nedeljski izlet Jure Ausec
- Bajs
Jaka Bobnar
Barje na Pohorju
Ko se bliža zima, se nam visokogorje odmika, zato pa nas na izlet vabijo številni hribi in griči po vsej
Sloveniji. Zakaj torej ne bi zlezli na Pohorje? Poleg pohorske omlete in zimsko-športnih središč nam
Pohorje nudi tudi naravoslovno poslastico - visoka barja.
To je redek ekosistem, ki ga v
Sloveniji najdemo še na Pokljuki v
Triglavskem narodnem parku, o čemer
smo v Taboru pisali v začetku leta.
Barje najlažje prepoznate po vodi, vse
prehitro celo po vodi v lastnem čevlju!
Kljub temu pa je hoja po mehkih šotnih
tleh pravi užitek. In kjer postane pre-
mehko in premokro, čakajo obiskovalce
utrjene lesene stezice in mostiči, da
vam pomagajo čez vodo.
Najznamenitejša so najbrž
Lovrenška jezera, ki v vas zrejo z 20
jezerskimi očmi. Značilna, z ruševjem
porasla obrežja in visok opazovalni
stolp so motivi razglednic in turističnih
brošur, najdete pa jih tudi na naslovnici V megli se zdi, da sega barje v neskončnost.
izletniškega zemljevida Pohorje (1:50 Črnega jezera do Doma na Osankarici
000), ki vam bo pri pohajkovanju po pri Treh Kraljih (1188 m). Od tam na- in nazaj. Na poti se boste komaj utrudili,
tem hribovju prišel še kako prav. Na redite krožno pot, ki vas v dveh urah (ali saj boste opravili zanemarljivo višinsko
Lovrenška jezera najhitreje pridete več, če se pustite zapeljati meglicam razliko. Razgledi pa vam bodo pot go-
s smeri Rogle, še posebno, če si za nad vodo) popelje preko barja mimo tovo poplačali!
izhodišče izberete Kočo na Pesku (1385
m), kamor se lahko pripeljete z avtom. Udobna lesena pot skozi ruševje.
Več o značilnostih barja in njegovem
rastlinstvu in živalstvu najdete v sliki in
besedi na http://www.lovrenc.si/jezera/.
Malo manj znano, a vendar zanimivo
in lahko dostopno, pa je Črno jezero, ki
je umetno zajetje. Voda iz tega jezera
je služila za spravljanje lesa v dolino,
danes pa je to naravni rezervat. Obisk-
ovalci boste tu našli vse značilnosti
visokega barja, med šotnim mahom
boste morda opazili mesojedo ras-
tlino okroglolistno rosiko, mehkemu
koraku (in vodi v čevljih) pa se najbrž
ne boste mogli izogniti. Ena od možnih
smeri prihoda je Slovenska Bistrica, od
koder se z avtom preko vasi Veliko Tinje
udobno vzpnete do Štuhecovega doma
RAZISKOVANJE 25
ŽVN
Matevž Brataševec
Taborniški priročnik -
Vozli in pionirski objekti
Ognji
Lovski ogenj: je zelo enostaven za
postavitev. Najprej postavimo piramido,
Le kdo si lahko predstavlja na dve strani piramide pa položimo dve
taborjenje brez ognja? Mislim, debeli sušici. Sušici služita kot ognjišče
Pagoda: je ogenj, ki ga uporablja-
da je malo takih, ki ne dajajo in držita žerjavico na omejenem prosto-
mo za svečane priložnosti. Osnova je
posebnega pomena taborne- ru, s čimer dosežemo boljši izkoristek.
notranja piramida, okoli katere zlagamo
mu ognju. debelejša drva (sušice). Pri vsakem
paru dolžino drv zmanjšamo, z dolžino
pa se manjša tudi debelina. Pagoda
Oblika ognjev se je z leti izoblik- zaradi piramide oddaja veliko svet-
ovala glede na njihovo uporabnost. Ker lobe, kljub temu pa sušice poskrbijo za
ni vsaka oblika za vsako priložnost, se žerjavico. Tako dobimo idealen ogenj za
bomo ‘’sprehodili’’ skozi oblike ognjev, dolg večer.
ki jih poznamo.
Stražni ogenj: je princip ognja, ki
se sam doklada. Za postavitev potrebu-
jemo dve rogovili, ki ju zapičimo v zem-
ljo. Od koraka vsake rogovile postavimo
vejo, ki sega do tal, približno pod ko-
Strešni ogenj: je podolgovata pi-
tom 30-40 stopinj. Ta konstrukcija nam
ramida. Dolg je, kolikor želimo. Z grad-
služi kot skladovnica. Na skladovnico
Piramida: je najbolj poznan ogenj njo začnemo tako, da najprej zapičimo
naložimo debelejša okrogla drva. Pod
med taborniki. Piramido postavljamo na najmanj dve rogovili enake velikosti v
skladovnico naredimo piramido. Ko pi-
mnogoboju, je pa tudi osnova za druge zemljo, med kraka pa položimo prečno
ramida pogori, se skladovnica zakotali
ognje. Prednost piramide je v svetlosti, palico, ki je sleme ognja. Ostalo gradnjo
za eno poleno. Ko to poleno pogori, se
saj tanjše veje oddajajo veliko svetlobe, izvajamo isto kot pri piramidi. Strešni
zakotali naslednje in tako naprej. Pri
slabost pa, da ogenj nima »moči«, ker ogenj oddaja zelo veliko svetlobe in top-
stražnem ognju moramo paziti, da so
tanjše vejice v piramidi ne naredijo ve- lote, zelo je primeren za kuhanje. Na
polena v skladovnici vsaj malo sveža, da
liko žerjavice. njem lahko pečemo tudi odojka ali pa
nam skladovnica ne pogori.
obrok v več kotličkih.
