Revija Tabor 2007/4
NOT ni za softiče 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
20 april
Tabor na obisku Rod stražnih
Barbara Bačnik - Bača Rod stražnih ognjev (RSO) je eden od štirih rodov v
Ula, Smukc in Brko Kranju. Znan je po svoji številčnosti, saj je bil v prete-
Začetki RSO-ja klosti vedno med največjimi v Sloveniji. Ognjeno ime
pa so si mnogi zapomnili tudi po kakovostnem progra-
Jeseni leta 1951 so se sestali nekateri gozdovniki,
mu, radoživih članih in lepih dosežkih na taborniških
skavti in drugi prijatelji življenja v naravi, z namenom, da
tekmovanjih. RSO deluje na Planini, v Predosljah, v
naredijo taborniško organizacijo v Kranju. Sestavili so
Šenčurju, Cerkljah in na Golniku.
pripravljalni odbor in prek komiteja Ljudske mladine iz-
vedli propagando s fotografijami iz organiziranega življe-
nja v naravi.
Na ustanovnem občnem zboru, 6. aprila 1952, so
sprejeli ime Rod stražnih ognjev. Ime simbolizira bud-
nost, ki je vedno potrebna, zlasti, če je ogrožena domo-
vina.
Razigrane PP-jevke.
Danes - že 55 let obstoja
Letos mineva že 55 let odkar je RSO nastal. Ob tej
priložnosti bo vodstvo rodu organiziralo tradicionalni ta-
borniški festival sredi Kranja (sobota, 21. aprila), kjer
RSO-jevci radi in dobro pojejo.
radi pokažejo in predstavijo, kaj znajo, kaj počnejo in pri
čem se jim lahko pridruži praktično vsak.
Zanimive zanimivosti
Že od leta 1957 izdajajo člani RSO-ja glasilo Plameni,
ki je polno poučnih sestavkov o posebnostih v naravi in
taborniškem načinu življenja. Poroča o preteklih akci-
jah, zabavnih doživetjih, predvsem pa so strani namenje-
ne zabavi. Glasilo dvakrat letno izhaja še danes.
V rodu ohranjajo tudi tradicijo taborniških imen. Na
večjih akcijah, običajno na taborjenjih in zimovanjih, pri- MČ na zimovanju.
pravijo krst in tiste, ki na novo stopajo v taborniške vr-
ste, se preizkusi, ali so dovolj trdni in pogumni, da bodo Taborjenja so zakon
lahko korakali z njimi. Vsak krščenec dobi svoje novo ta- Bela krajina s taborniškim centrom Marindol pred-
borniško ime, ki si ga lahko izbere sam, največkrat pa stavlja pravo zatočišče. Pa vendar RSO-jevci niso taborili
mu ga dodeli skupina "izvedencev za taborniška imena", samo v okolici Kolpe. Kar nekaj poletij so preživeli v Bohi-
saj je treba za originalno ime poznati posebnosti in nju. Še najraje pa se utaborijo v bližini kake reke ali jezera,
značaj posameznika. Skratka, gre za zahtevno opravilo, recimo v Šmihelu ob Krki, Planini pri Rakeku, Harijah ob
ki je pomembna šega Stražnih ognjev. Odlikuje pa jih jezeru Mola, ob Žovneškem jezeru pri Braslovčah, pa zopet
predvsem to, da taborniška imena vedno vestno in po- ob Krki v Borštu pri Brežicah. Lani so se podali celo na
vsod tudi uporabljajo. Hrvaško, točneje v Labin, torej na morje.
AKTUALNO 21
ognjev Kranj
Foto: Pugy
Tomaž Strajnar, član RSO-ja in načelnik ZTS, ob 55-
letnici:
"Zahtevna naloga je biti objektiven pri oceni dela rodu,
katerega član si trideset let. Vsekakor je že to dokaz, da je
bilo delo v rodu vedno usmerjeno v kakovost in pristne odnose
med člani. Vedno se je dogajalo kaj novega, tako da ni bilo nikoli dolgčas, hkrati pa smo
ohranjali tradicijo, šege in navade in marsikatera pesem, ki so jo ustvarili naši člani v
preteklih letih, se prepeva še danes ob tabornem ognju. Petinpetedeset let bo minilo od
ustanovitve rodu in marsikateri član je postal ugleden član slovenske in mednarodne
skupnosti ter aktivno sodeloval pri delu Zveze tabornikov Slovenije. Franjo Klojčnik, Dušan
Petrač, Andrej Šifrer, Uroš Herlec so le nekateri, ki so bili naši člani, in tudi zaradi njih
čutimo odgovornost in nam dajejo motivacijo, da se tradicija taborništva v Kranju
nadaljuje. Pravo vzdušje stražnih ognjev pa je zapisano v verzu Mihe Logarja - Malusa: "V
meni je Rod stražnih ognjev, ko smo skupaj, vedno zažari!"
RSO maskota - TABI.
Pri gradnji vodovega
kotička na taborih ne
Vodstvo rodu
manjka pridnih rok. Starešina rodu: Matej Torkar - Iki
Načelnica rodu: Tanja Vidmar -
Kumči
Tajnica: Alenka Lanz - Melona
MČ družina: Nuša Skumavc -
Smukc, Tjaša Muravec - Muri
GG družina: Monika Gostič -
Načelnica Tanja
Katere so najodmevnejše akcije rodu RSO? Kala, Matjaž Peklaj - Prekla
Najbolj odmevna akcija zadnjih let v RSO je prav gotovo Dan tabornikov v PP Klub: Gašper Razdrh - Gapi
središču Kranja, ki smo ga s pomočjo ostalih kranjskih rodov speljali tako, Klub grč: Danilo Kodrič - Fč
kot je treba, sledijo pa še mnoge druge akcije, taborjenje na Hrvaškem, pred Propagandist: Luka Belingar -
leti organiziranje območnega mnogoboja itd. Brko
Sedaj si načelnica že drugo leto. Kako gledaš na prehojeno pot Gospodar: Dejan Krivec - Kuba
in kateri so tvoji cilji za prihodnost?
V družbi tabornikov se zmeraj počutim dobro. Štejem si v čast, da sem Struktura rodu:
postala del tega rodu, ki ima za seboj lepo zgodovino in pred seboj, upam, (približno 120 članov)
tudi lepo prihodnost, in bila celo postavljena za vodjo. Zmeraj sem se trudila
MČ vodi: 7
in se bom po svojih najboljših močeh še naprej, upoštevala sem želje drugih,
ampak brez mojih pomočnikov in članov ne bi zmogla. Mislim, da smo dober
GG vodi: 3
tim in tako naj ostane! PP vodi: 2
Kateri del načelništva ti je najbolj pri srcu? Klub raziskovalcev: 1
Ufff ... To, da imam lahko svoj šotor in stol na taborjenju. Klub Grč: 1

