Revija Tabor 2006/2
Tabor za vse! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 februar
Kosobrinovi pripravki Kosobrin
Sirup iz borovih vršičkov nih boleznih. Uživamo 1 čajno žličko sirupa zjutraj in zvečer.
Potrebujemo: 20 dag borovih svežih vršičkov (tako na- Vsak čaj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja.
brane vršičke lahko uporabljamo celo leto), 1 kg sladkorja, 1 Sirup lahko uporabimo tudi za pripravo kakšnih jedi.
liter vode.
Priprava: borove vršičke prelijemo z vodo in jih damo v Musli z borovim sirupom
kotličku na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut. Potrebujemo: 1 jedilno žlico borovega sirupa, 1 banano,
Precedite in v dobljeni sok primešajte sladkor, ponovno za- 1 dag drobno narezanih lešnikov, 1 žlico rozin, pomarančni
kuhajte in kuhajte približno 20 minut na zmernem ognju. Še sok, 3 dcl mleka, 4 žlice kornfleksa
vroči sok nalijte v steklene kozarce s širokim grlom takoj za- Priprava: Kornfleks prelijte z mlekom, borovim sirupom
prite in spravite v temen in hladen prostor. in pomarančnim sokom. Pomešajte z narezano banano in ro-
Sirup razredčen z vodo se lahko uporablja tudi kot sok. zinami. Pustite stati 10 minut, da se kornfleks napije, na kon-
Nerazredčen se lahko uporablja za izkašljevanje pri prehlad- cu posipajte z drobno narezanimi lešniki.
KEMIJA V TABORNIšTVU Lea
V tem članku predstavljam, kateri elementi Odgovore pošljite na
sestavljajo nas ljudi in kateri elementi nas lea.repicŽsiol.net.
obdajajo v zraku in zemlji.
Glavni elementi v človeškem telesu in Količina najpogostejših elementov v Sestava zraka:
njihovi masni deleži, izraženi v odstotkih: zemeljski skorji:
Več kot pol človeškega telesa se- Zemeljska skorja je tanka skalnata Zmes plinov, ki obdaja zemljo, se
stavlja voda. Poleg vode v našem telesu plast na površju, v globino seže kakih imenuje atmosfera ali ozračje.
prevladujejo spojine kot so beljakovi- 50 km.
ne, maščobe in ogljikovi hidrati. Na zemlji se najde vsega 92 ele-
Maščobe in ogljikovi hidrati so iz oglji- mentov, vendar teh osem elementov
ka, vodika in kisika, medtem ko belja- sestavlja čez 98 % zemeljske skorje. • Dušik je zelo nereaktiven
kovine vsebujejo še dušik. Drugih 84 elementov zavzema le 1,5 %. (inerten) plin.
Elemente, nujne za naše telo, do- Povrhu pa dva najpogostejša elementa, • Kisik je najbolj reaktiven plin v
bivamo s hrano. kisik in silicij, sestavljata skoraj zraku. Med dihanjem iz zraka v
tričetrt mase zemeljske skorje.
pljučih preide v krvni obtok, ki
ga odnese k celicam v našem
Novo nagradno vprašanje je: Nagrado za odgovore v prejšnji telesu.
Zakaj je ogljikov dioksid pomem- številki bo prejel Rok Smrdelj. • Ogljikov dioksid je prisoten le v
ben za rastline? Nagrada je taborniški priročnik majhnih količinah, a je zelo
Užitne rastline. pomemben za rastline.
RAZISKOVANJE 23
Primož Kolman Astronomija
Pomlad astronomske znanosti?
Čeprav bo minilo že dobrih 35 let odkar je zadnja misija Apolla na
Luno ponesla človeško posadko, se raziskave vesolja nikakor niso
ustavile. Vesoljske sonde serije Pioneer in Voyager so poslale prve
slike zunanjih planetov posnete iz neposredne bližine, odkrite so bile
manjše Lune, ki jih z Zemlje prej niso videli.
V
orbitah okoli Zemlje jemo v letu 2007. Rusom cveti vesoljski
krožijo umetni sateliti. turizem, kozmologija, kot teoretična
Eden izmed njih je Hubb- znanost, pa je vse bližje odgovoru na
lov teleskop, ki danes predstavlja naj- vprašanje o samem začetku.
bolj ostro oko človeštva za pogled v V zadnjem času smo priča kar nekaj
globine vesolja, drugi je SOHO, ki ne- zanimivih odkritij. Odkritje "termalne
prekinjeno opazuje aktivnost Sonca. vode" na Jupitrovi luni Evropa trenut-
Vesoljska robota Spirit in Oportunity no daje največ možnosti za obstoj ne-
že drugo leto uspešno raziskujeta zemeljskega življenja, Pluton nima le
površino Marsa, okoli Saturna pa kroži eno, ampak kar tri lune. Izkazalo se je,
Cassini, ki tudi že dobro leto pošilja da relativnostna teorija predstavlja
slike kolobarjev in lun, posnete iz nji- 420 milijonov svetlobnih let oddaljena
zelo pomembno vlogo tudi v vsakda-
galaksija, ki jo vesoljski teleskop Hubble
hove neposredne bližine. V okviru pro- njem svetu. Zlato na primer brez nje posname z neverjetno natančnostjo –
jekta Cassini je predviden tudi prista- nikoli ne bi bilo zlato ampak srebrno ... ostrina slike nam odkrije, da ima galaksija
nek na največji saturnov satelit Titan, Raziskave so vse bolj usmerjene v iska- "rep", ki sicer za galaksije ni značilen.
ki je le malo manjši od Zemlje. Vesolj- nje odgovora o samem začetku. Tri let- Rep je najverjetneje posledica trčenja z
ska sonda Stardust se je uspešno vrni- ni projekt analize sevanja ozadja Veso- drugo galaksijo.
la s svoje misije in s seboj prinesla lja je prinesel pričakovan odgovor. Ve- ogrožajo tudi več kot kilometrski aste-
vzorce kometa Wild 2. Japonska vesolj- solje ni moglo nastati iz homogene roidi. Zavedanje o tem, da se je na
ska sonda Hayabusa pa je uspešno pri- snovi, saj sicer ne bi prišlo do formira- Zemlji že večkrat v zgodovini prav zara-
stala na 500-metrskem asteroidu Ito- nja galaksij, kljub temu pa še ni jasno di padca takega telesa zgodila globalna
kawa, ki je kandidat za trčenje z Zemljo kje se skriva "temna snov", ki naj bi katastrofa, ob kateri je izumrlo tudi 50
v naslednjih nekaj milijonih letih. Ha- predstavljala kar 90% celotne snovi Ve- in več odstotkov vrst, med drugim tudi
yabusa je z nabranimi vzorci že na poti solja. Od te snovi je namreč odvisno, dinozavri, nas navdihuje, da vse bolj
nazaj na Zemljo. Njeno vrnitev pričaku- kakšen bo pravzaprav konec vesolja. pozorno opazujemo nočno nebo in
Itokawa – 500m velik asteroid, s katerega Japonska vesoljska Ob padcu ko- iščemo možne kandidate za takšno
sonda prinaša na Zemljo vzorce. meta Shomaker- trčenje. Čeprav danes še nimamo učin-
Levy 9 leta 1994 kovitega orožja proti tej "nadlogi", pa
na Jupiter se vse je v tem trenutku morda pomembno
bolj zavedamo, prav zavedanje, da Zemlja kot planet še
kako ranljivi prav- nikoli prej ni bila tako blizu možnosti,
zaprav smo. Zem- da se "sama" zaščiti. Njena zaščita
lja, ki predstavlja pred padci meteoritov bo v prihodno-
neko oazo življe- sti morda prvič v njeni zgodovini plod
nja v tem delu ve- človeških možganov. To pa bomo lahko
solja, vsako leto dosegli le z znanjem in razvojem.
