Revija Tabor 2005/4
Blišč in beda 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30
ASTRONOMIJA Primož Kolman, primoz.kolmanŽelektro-ljubljana.si
Luna ter pojavi v zvezi z njo
V eni od prejšnjih številk Tabora smo omenili, da se pretežno vsi planeti in njihove Lune našega
Osončja gibljejo po nebu navidezno blizu namišljene črte, ki ji pravimo ekliptika. Ekliptika je namreč
črta, ki jo po nebu zariše Sonce na svoji poti v enem letu. V tem pogledu tudi Luna ni nikakršna izjema.
Včasih se nahaja malo severneje, drugič malo južneje od ekliptike. Luna navidezno prepotuje ekliptiko
mnogo hitreje kot Sonce ali planeti, saj se to zgodi že v slabem mesecu dni. Tako se Luna vsak mesec
bolj ali manj navidezno približa vsakemu predstavniku našega Osončja posebej.
Ko se Luna navidezno približa Soncu, pravimo, da nastopi bom prekrila zvezdo Antares. Ker Luna ni več polna (2,5 dni po
mlaj. Včasih se zgodi, da Luna prekrije Sonce, tako da pride do ščipu), bo najbolj zanimivo opazovati zvezdo Antares, ki bo dobro
sončnega mrka, ki je lahko delni, popolni ali kolobarjasti. Vidimo, uro za tem prilezla izza temnega roba Lune.
da se sončni mrki lahko zgodijo le ob mlaju. Če boste pojav opazovali z daljnogledom ali teleskopom, boste
Zemlja meče svojo senco stran od Sonca, kar pomeni, da se tudi opazili, da zvezda izza temnega roba Lune zasveti v trenutku.
senca vedno nahaja na ekliptiki natančno na drugi strani kot Son- Čeprav gre za največjo poznano zvezdo, je zvezda od nas tako odda-
ce. Ko je Luna v njeni bližini, je njena stran, ki gleda proti Zemlji, ljena, da jo vidimo tudi v daljnogledu le kot drobno točko.
popolnoma osvetljena od Sonca. Takrat pravimo, da nastopi ščip
(polna luna). Če pa Luna zaide v Zemljino senco, pravimo, da na-
stopi lunin mrk. Lunini mrki se torej lahko zgodijo le ob ščipu.
Sončni in lunin mrk nastopita v povprečju enkrat do dvakrat
na leto. Ta mesec nastopi en sončni in en lunin mrk. Noben od njiju
na žalost iz naših krajev ne bo viden. Ob sončnem mrku 8. aprila bo
pri nas noč, lahko pa ga bodo opazovali na južnem in srednjem Pa-
cifiku. Kot popolni mrk zahajajočega sonca ga bodo lahko videli
tudi v Kolumbiji. Popolni lunin mrk 24. aprila se zgodi podnevi, ko
Luna iz naših krajev ne bo vidna. Opazovali ga bodo lahko z druge
strani Zemlje, ko bo v tem času noč.
Včasih Luna na svoji poti prekrije tudi kakšen planet ali zvezdo.
Takrat govorimo o okultaciji. Čeprav se nam zdi, da je Luna velika
in da je zvezd nešteto, pa okultacije planetov ali svetlejših zvezd
sploh niso pogoste. Predvsem okultacije svetlejših objektov na nebu
niso skoraj nič bolj pogoste od sončnih ali luninih mrkov.
Ta mesec bomo imeli možnost opazovati okultacijo zvezde An-
tares v Škorpijonu. Antares spada med najsvetlejše zvezde našega
neba. Gre za rdečo orjakinjo in je največja poznana zvezda sploh.
Od Sonca je kar 700 krat večja. Zaradi njene značilne rdeče barve so
jo že stari Grki primerjali z Marsom. Od tod je dobila tudi ime. Luna bo v noči 26/27 april prekrila rdečo zvezdo Antares, eno
najsvetlejših zvezd na nebu in hkrati največjo zvezdo, kar jih poznamo.
Okoli polnoči v noči 26/27 april bo Luna s svojim svetlim ro-
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 02.04. 2005 ob 2:52 1.04. Vzhod: 06:42 1.05. Vzhod: 05:49
Mlaj 08.04. 2005 ob 2:35 Zahod: 19:30 Zahod: 20:10
Prvi krajec 16.04. 2005 ob 16:39 15.04. Vzhod: 06:16 15.05. Vzhod: 05:30
Polna luna 24.04. 2005 ob 12:09 Zahod: 19:49 Zahod: 20:28
Zadnji krajec 01.05. 2005 ob 8:26
Mlaj 08.05. 2005 ob 10:49 MISEL: Biti ljubljen pomeni več, kot biti bogat,
ker pomeni biti srečen. (TILLER)
april 31
Aljoša Bizjak, aljosa.bizjakŽrutka.net ŽVN
Pionirski objekt - trinožnik
Iz treh drogov sestavljen trinožnik je eden najpomembnejših pripomočkov, ki jih pozna tabor-
nik pri izdelovanju pionirskih objektov. Trinožnik je uporaben kot stojalo pri ognjišču, ko pa
vzamemo večje drogove in dodatne letve, nam služi kot stolp ali steber pri naših ustvarjalskih
podvigih.
Kako sestavimo trinožnik? Potrebujemo tri drogove iz mo znati zvezati VZPOREDNO VEZAVO. Kako se zveže vzpo-
zdravega lesa ter dovolj vrvi. Za sestavo trinožnika pa mora- redno vezavo, pa si poglej v naslednjih korakih ...
Preden potrošimo vso vrv, ojačamo vezavo tako, da dvakrat do trikrat
ovijemo vrv med drogoma. Zategnemo. Ponovimo še z drugim
drogom. Spet zategnemo. Z drugim koncem vrvi (pri vrznem vozlu)
zaključimo vezavo z ambulantnim vozlom.
Če iz trinožnika gradimo stolp, privežemo še prečke, in stolp je
končan.
Izbrane drogove vzporedno položimo na tla. Na zunanji drog
navežemo vrzni vozel.
Vrv tesno navijemo vzdolž drogov kot kaže slika.
