Revija Tabor 2005/11
Jezik sprejemanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30
ADRENALIN Jošt Bukovec
red.hereticŽemail.si
Soteskanje!
Deset metrov nižje te čaka hladna voda. V okornem neoprenu se nerodno odrineš in v sekundi
ti telo zalije ledena voda. V prvem šoku hlastaš za zrakom in plavaš proti površju, čeprav te
rešilni jopič drži varno na površini. Okusil si radost soteskanja.
Slovensko Posočje je prepredeno z čelada in rešilni jopič. Jopič nas bo ob avanturo, zato je nujno popolnoma
ozkimi gorskimi rečicami, polnimi tol- skoku obdržal na površini, sicer bi za- upoštevati navodila vodiča. Le-ta nam
munov, slapov in naravnih toboganov. radi višine potonili globoko v hladno bo znal pravilno svetovati in nas varno
Pred nekaj leti se je pojavilo organizi- vodo. Neoprenska obleka je naslednji voditi skozi kanjon, saj je za to uspo-
rano vodenje skozi kanjone. No, vode- pojem, ki je neposredno združljiv s can- sobljen.
nje je nekoliko premil izraz. Na teh iz- yoningom. V vsakem primeru zahtevaj- Canyoning je lahko odlična akcija,
letih lahko sproščamo odvečno energi- te 5 milimetrsko obleko s čevlji in roka- namenjena vodu PP-jev ali grč. V pri-
jo in se potešimo z ekstremnimi dozami vicami. Tako debela obleka vas meru, da smo na letnem taborjenju v
adrenalina, obenem pa spoznavamo uspešno varuje pred trki z skalami, bližini kakšnega kanjona, na katerem
slovenske naravne lepote. medtem ko bi v 3 mm obleki te trke je organizirano soteskanje, nikar ne
Soteskanje bi lahko definirali kot občutili že premočno. Brez rokavic pomišljajte. Canyoning je odlična po-
skakanje v tolmune, vožnjo po toboga- bodo vaše dlani že po nekaj minutah v poldanska dejavnost za sicer natrpan
nih, ki jih je tisočletja klesala reka, ledeni vodi prezeble in okorne. Pri var- urnik vodnikov ali drugega vodstva.
predvsem pa kot veliko mero smeha, nosti še en nasvet: gre za adrenalinsko Foto: Jošt Bukovec
zabave in mrzle vode. Ne gre le za
užitek ob skoku, veliko vlogo igra tudi
premagovanje strahu. Ko stojimo nad Nujna varnostna oprema:
slapom in čakamo na naš skok, so ne- • 5mm neoprenska obleka s
kateri neučakani, drugi pa negotovi in čevlji in rokavicami,
dvomijo, da so sposobni skočiti. Ravno • varnostna čelada,
slednji zberejo pogum ob spodbujanju • rešilni jopič,
kolegov in pri naslednjih brzicah so … v primeru spuščanja po vrvi
tudi sami neučakani in si želijo
pa še:
občutka hladne gorske vode na obrazu.
• plezalni pas in pripadajoča
Pri vsem je prisoten najmanj en vodič,
ki nas varuje in obenem uči pravilnega oprema,
canyoninga, kot s tujko rečemo tej • plezalna vrv.
adrenalinski dejavnosti.
Druga zanimivost soteskanja je
spuščanje z vrvjo, a ne po steni, temveč
po slapu. V primeru, da se slap prelomi
in nas na dnu čaka skalna polica, se
boste med deročo vodo spustili z vrvmi.
Zaradi visokih skokov, zlizanih
skal in udarcev ob njih je potrebno ne-
kaj zaščite. Na prvem mestu sta trdna
november 31
Primož Kolman
primoz.kolmanŽyahoo.com
ASTRONOMIJA
Črne luknje
Drugi pojav v vesolju, kjer vladajo ekstremne razmere in s katerim se poleg velikega poka
ukvarja kozmologija, so črne luknje. Črne luknje so področja v vesolju, kjer vlada tako
močna gravitacija, da jim ne more uiti niti žarek svetlobe. Problem črnih lukenj je ravno v
tem, da jih ne moremo videti. Obstoj črnih lukenj smo še do pred kratkim imeli le za teore-
tično možnost, vendar v zadnjem času astronomi odkrivajo vedno več pojavov, ki bi lahko
bili posledica prisotnosti črnih lukenj. Taki pojavi, ki bi nakazovali možnost prisotnosti črne
luknje, bi lahko bili na primer viri nenavadno močnega sevanja, ki jih najdemo v bližini
nekaterih zvezd ter v središčih galaksij.
S teorijo črnih lukenj se srečamo že mehanika. V takih razmerah pa so Tu pa se zgodba o črnih luknjah še
pred nekaj stoletji. Že Newton je doka- mogoče tudi zelo čudne stvari. V svetu, ne konča. Nekateri znanstveniki so
zal, da se z velikostjo telesa veča tudi kjer veljajo zakoni kvantne mehanike, mnenja, da črne luknje pravzaprav
njegova gravitacijska privlačnost. Zna- so namreč mogoče tudi stvari, ki so sploh niso tako "črne". Zakoni kvantne
ni francoski fizik in matematik Laplace skregane z zdravo pametjo. Tu je mehanike naj bi poskrbeli za to, da naj
se je na podlagi tega vprašal, za koliko možno vse, kar lahko sicer srečamo le v bi se prav na horizontu dogajanja iz
bi morali povečati Zemljo ali zvezdo, da sanjah ali filmih znanstvene fantasti- "nič" ob sevanju rojevala tudi materija
bi na površini dobili tako močno gravi- ke. Teoretično bi lahko bile črne luknje in antimaterija. Antimaterija, ki bi
tacijo, da z nje ne bi mogla uiti niti bližnjice do drugih koncev našega Ve- padla onkraj horizonta dogajanja bi
svetloba. Danes vemo, da takšno telo v solja ali pa celo vrata v druga vesolja. tako postopno povzročila izničenje ma-
vesolju ne more obstajati. Površina te- Vendar pa tega na žalost nikoli ne terije v središču. Tako naj bi vsaka črna
lesa iz katerekoli snovi, ki jo poznamo, bomo mogli izvedeti, saj se domnevni luknja sčasoma izpuhtela …
ne bi zdržala tako močne sile in bi se že potnik nikakor ne bi mogel več vrniti -
mnogo prej sesedla. Toda za začetek je vsaj ne po isti poti. Shematski prikaz ukrivljenosti prostora -
časa v bližini črne luknje.
bilo teorije dovolj.
Črne luknje so v resnici zelo majh-
ne, toda izredno goste tvorbe. Gostota
snovi je tako velika, da ne poznamo
primerjave. Da bi dobili črno luknjo bi
na primer Zemljo morali stisniti na ve-
likost pingpong žogice, s tem da bi nje-
na masa ostala enaka. Nihče pa prav-
zaprav ne ve, kakšna je v resnici črna
luknja. Nihče namreč še ni pogledal
izza horizonta dogajanja, ki predstav-
lja mejo, izza katere ni vrnitve. Najver-
jetneje je celotna masa črnih lukenj
skoncentrirana na velikost, ki je tako
majhna, da zanjo več ne veljajo
običajni zakoni fizike, temveč kvantna
