Revija Tabor 2004/11
Čudaki v smešnih oblačilih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32
IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar
Javorjev vrh
Mimo sv. Jakoba do prve vzpetine v vznožju visokih gora
Hudičev boršt
Morda najbolj vpadljiva posebnost gora nad Preddvorom je Hudičev boršt, osamljen gozd v
pobočjih Zaplate, sosede Javorjevega vrha. Nenavadna je njegova pravokotna oblika na sicer
travnatem pobočju. Ljudsko izročilo pravi, da sta se o lastništvu bukev nekoč prepirala dva
kmeta. Naveličan dolgega in mučnega prepira je eden od njiju izjavil, naj drevje kar hudič
vzame. Ponoči je vrag res prišel in si naložil gozd na pleča. Ob zori pa so pri sv. Jakobu pozvoni-
li, peklenšček je izgubil svojo moč in izpustil svoje breme na pobočju Zaplate.
Višina izhodišča: 478 m proti Javorjevem vrhu. Naš cilj je prva tja do piramidastega Snežnika.
Višina: 1435 m izrazita vzpetina v dolgem gorskem Izhodišče
Višinska razlika: 960 m hrbtu, ki se nadaljuje proti višjemu
Danes vas vabimo v pobočja, ki bi Srednjemu vrhu in še naprej proti Izlet začnemo v Preddvoru, ki leži
jim lahko rekli tudi "kranjska Šmarna očaku Storžiču. Na vrhu nas bo ob cesti iz Kranja proti Jezerskemu.
gora". Prebivalci Kranja in njegove pričakala vpisna skrinjica, razgled pa
okolice namreč zahajajo na sv. Jakoba
Vzpon
se nam bo razširil na lepotce Kam-
nad Preddvorom tako radi, kot Ljub- niških Alp v naši bližini. Pred nami sto- Markirana pot se začne pri veliki
ljančani na Šmarno goro. Poleg lepega jijo Grintavec, Kočna, pa tudi pobočja informativni tabli pri turistični agenci-
razgleda na gorenjsko kotlino in sliko- širokega Kalškega Grebena, ki se nada- ji. Vodi nas mimo gostilne ob jezeru čez
vite cerkvice sv. Jakoba, nas tam gori ljujejo v bolj znane strmine smučarske- most ob Bistrici in desno med sadovnja-
pričakata še dve planinski postojanki, ga Krvavca. Iznad bližnjega Hudičeve- ki po cesti do konca. Oznakam sledimo
koča Iskra in Francijeva koča. ga boršta se z nami spogleduje špičasti in se zložno dvigujemo skozi gozd. V
Ker pa v gore ne zahajamo le zaradi Storžič. Proti jugu pa nam pogled od- dobri uri smo pri cerkvi sv. Jakoba, kjer
prijetnih postojank, predlagava nada- plava čez širna prostranstva osrednje sta v bližini koča Iskra in Francijeva
ljevanje vzpona po gozdnatem slemenu Slovenije proti goram blizu morja vse koča.
Javorjev vrh, prva izrazitav zpetina v dolgem slemenu.
november 33
Za cerkvijo se po grebenčku malo spustimo, potem pa
zložno nadaljujemo po severnih pobočjih Potoške gore. Mar-
kacije nas privedejo do sedla pred Javorjevim vrhom, kjer se
desno navzdol odcepi pot k Domu Čemšenik. Le nekaj minut
naprej smo spet na razpotju, kjer izberemo desno stezo. Po
njej v dvajsetih minutah po precej strmem terenu dosežemo
Javorjev vrh.
Vrnitev
Vrnemo se lahko po isti poti. Če imamo dovolj moči v no-
gah, lahko izlet nadaljujemo do precej višjega in zahtev-
nejšega Srednjega vrha. Če pa smo se odločili za povratek,
priporočava manjši, a prijeten ovinek do gozdnate Potoške
gore, in nato nazaj po označeni poti v dolino.
Nevarnosti
Na poti ni zahtevnejših mest, saj poteka večino časa po
markirani stezi skozi gozd. Paziti je treba, da nam ne spodr-
sne na številnih koreninah ali vlažni zemlji na poti. Zadnji
vzpon na vrh je precej strm in pogosto tudi spolzek.
Najprimernejši letni časi
Na goznadem križpotju pod Javorjevim vrhom.
Primerno v vseh letnih časih, tudi pozimi, kadar razmere
niso izredno slabe (veliko snega, poledica ipd.)
Časi
Preddvor-Sv. Jakob 1.15-1.30 ure
Sv. Jakob-Javorjev vrh 1.15-1.30 ure
Povratek 1.30-2 uri
Skupaj: 5-6 ur
Vrh je dostopen tudi v snegu.
Vlažni gozdovi jeseni.
Zemljevida:
Storžič in Košuta, 1 : 25 000. PZS (do sv. Jakoba)
Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000, PZS (od sv. Jakoba)
