Revija Tabor 2003/4
Akcije in tekmovanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
16 AKTUALNO
LUKSEMBURG Silos
"ONG Guiden a Scouten mat der
Drëter Welt"
"Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" je ime nevladne
organizacije, ki so jo ustanovili skavti v Luksemburgu. Odiseja 2001 in 2003
Namen organizacije je organizirati, financirati in voditi
Odysee 2001 (Odiseja 2001) so se-
izvedbo projektov v tretjem svetu, hkrati pa predstavlja
stavljali trije projekti, ki so jih izvedli v
osrednji program za starejše PP in mlajše grče (RaRo).
poletnih mesecih leta 2001 in 2002.
Zgradili so terapevtsko igrišče za inva-
tam, kjer lahko sodelujejo tudi z lokal- lidne otroke v Indiji (Varanasi), otroš-
Kakšni projekti?
nimi skavti. Projekte financira država ko igrišče v Čilu in zbiralnik za sladko
LGS se ukvarja s projekti v tretjem (do 85% vrednosti projekta), razliko pa vodo na Haitiju.
svetu od leta 1988. Namen projektov je pokrijejo s prostovoljnimi prispevki po- Letos poteka akcija z imenom Ody-
pomagati pri samostojnem razvoju teh sameznikov in različnih dobrodelnih see 2003. Poleti se bodo odpravili v Ni-
držav na področju razvoja identitete et- aktivnosti. Ukvarjajo se z dolgoročnimi gerijo in tam zgradili center za nacio-
ničnih skupin in izobraževanja mladih in kratkoročnimi projekti. nalno skavtsko organizacijo. Druga
ljudi in otrok. Cilj pa je v skupnost pri- Primer dolgoročnega projekta je skupina odhaja v Bolivijo, kjer bodo
nesti znanje in možnosti za lažji avto- Senegal (Mboro), kjer so zgradili lokal- zgradili poklicno šolo. Tretja skupina
nomni razvoj te družbe. ni vodovod, učni center za kmetijstvo in pa ponovno v Senegal, kjer bodo izvedli
Projekte izbirajo s pomočjo lokal- za medicinske sestre. Pomagajo tudi močno izobraževalno kampanjo o
nih humanitarnih organizacij najraje opremljati lokalno porodnišnico … AIDS-u.
AKTUALNO april 17
V posamezne države odhajajo tudi
prostovoljci za več časa, v Čilu, na pri-
mer, sta dve prostovoljki preživeli vsaka
po eno leto in opravljali delo učiteljice.
Poleti pa odhaja prostovoljka v porod-
nišnico v Senegal izobraževat tamkajš-
nje babice, s sabo pa bo odpeljala še dva
ladijska zabojnika opreme iz stare po-
rodnišnice v Luksemburgu.
Program za PP in grče
dejavnik. V program se vsako leto vklju- mejo tudi profesionalne delavce iz do-
Velik prispevek k projektom daje či tri četrtine skavtov te starostne skupi- ločene dejavnosti oziroma stroke, kot
starostna skupina RaRo, ki se vsako ne v Luksemburgu. Po skupinah za po- npr. delovnega terapevta za invalidne
leto poleti odpravi na delovne tabore v samezne projekte si program začnejo otroke pri projektu v Indiji.
države, ki jim pomagajo. Namen teh pripravljati že leto dni prej. Vsako leto Delovanje v teh državah ne nudi
taborov je spodbujati solidarnost pri organizirajo tudi nekaj koncertov, s ka- samo potrebne pomoči prebivalcem v
mladih, medkulturno učenje, aktivno terimi naberejo dodatna finančna državah v razvoju, ampak nudi mož-
spoznati države v razvoju in ponuditi sredstva. Enkrat na štiri leta pa pripra- nost zanimivega programa za RaRo,
mladim odgovornost pri konkretnih vijo tudi 24 ur plavanja, kjer ostali pre- spodbujanje solidarnosti in medkultur-
nalogah. Delovni tabori potekajo v bivalci plačujejo prostovoljne prispevke nega učenja, povezovanje z drugimi
močni povezavi in sodelovanju z lokal- glede na to, kolikšno dolžino so prepla- skavtskimi in neskavtskimi organizaci-
nim prebivalstvom. Projekti v tretjem vali njihovi favoriti. Na tak način zbe- jami in je velik dejavnik pri ohranjanju
svetu so za starostno skupino RaRo sre- rejo veliko denarja. Kadar gre za bolj pozitivne podobe organizacije ter njene
dišče programa in velik motivacijski zahtevne projekte, s seboj vedno vza- prepoznavnosti v družbi.
Zraven na polici
O taborjenjih in tekmovanjih