Revija Tabor 2001/4
Ob 50-letnici ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Kometi – nosilci življenja?
Primož
Znanstveniki že dolgo sumijo, da so naši predniki prišli iz
vesolja. Na to misel so jih navedli že rezultati misije Apollo 12,
ki so dokazali, da je življenje v najbolj osnovni obliki sposobno
preživeti v razmerah, ki vladajo v vesolju. Na Zemljo v povpreč-
ju vsakih 100 milijonov let padeta vsaj dve večji vesoljski
telesi, kot so kometi in asteroidi, manjših, kot so meteoriti, pa
še toliko več.
V vesolju je veliko takšnih delcev, ki so večinoma nastali zaradi trka kakega ko-
ZNANE_IZJAVE meta ali asteroida v kak planet. Če je na takšnem planetu vladalo življenje, je po vsej
verjetnosti mnogo vrst izumrlo, nekaj drobnih bakterij pa je lahko odletelo skupaj z
O znanosti delci planeta v vesolje in kasneje trčilo na drug planet. Tak dokaz je meteorit z Mar-
sa, ki nas morda lahko celo pripelje do dejstva, da je bilo nekoč na Marsu življenje.
Zviti ljudje znanost prezi-
Morda je prvo življenje prišlo na Zemljo prav na tak način.
rajo, preprosti se ji čudijo, Kometi so za znanstvenike še danes velika uganka. Vemo, da je površina kome-
modri jo koristijo. (BACON) tov večinoma sestavljena iz ledu in prahu. Ko pridejo v bližino Sonca razvijejo čudo-
Velika tragedija znanosti - vit rep ali celo več repov, ki so praviloma vedno obrnjeni stran od Sonca (tudi takrat,
pobijanje lepe hipoteze z ko se od njega oddaljujejo – torej gredo z repom naprej). Notranjost kometovega
grdim dejstvom. (Thomas jedra in njegova sestava pa zaenkrat ostajata skrivnost. Že vesoljska sonda Giotto je
H. HUXLEY) leta 1986 skušala od blizu raziskati Halleyev komet, pa so znanstveniki, ko se je prib-
Prvi požirek iz kozarca ližala kometu, skrivnostno izgubili vsako sled za njo.
naravoslovne znanosti te Januarja 2004 namerava NASA izstreliti raketo z vesoljsko posadko, ki bo obkro-
žila Sonce. S seboj bo nosila projektil iz čistega bakra, od katerega se bo ločila julija
napravi ateističnega, toda 2005 in sicer tako, da bo projektil usmerjen natanko proti kometu "Tempel 1", ki bo
na dnu kozarca čaka Bog. takrat v bližini. S hitrostjo 10 km/s naj bi 24 ur pozneje treščil v komet. Ustvaril bo
(Wernher von Braun) krater širine 30 m, vesoljska posadka bo nato opazovala zgradbo kraterjeve notra-
LUNINE_MENE
Prvi krajec 1. 4. 2001 ob 12:50
Polna luna 8. 4. 2001 ob 5:23
Zadnji krajec 15. 4. 2001 ob 17:33
Mlaj 23. 4. 2001 ob 17:28
Prvi krajec 30. 4. 2001 ob 19:09
Polna luna 7. 5. 2001 ob 15:54 Ena izmed zadnjih slik jedra kometa Halley, ki ga
Zadnji krajec 15. 5. 2001 ob 12:13 je posnela vesoljska sonda Giotto leta 1986
34 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Pluton in njegov naravni satelit Charon, ki ju človeške vesoljske sonde do danes še niso obiskale)
njosti. Trk s kometom bo možno opazovati tudi z Zemlje. Namen
tega projekta je tudi raziskati, ali lahko znanstveniki spremenijo
kometovo orbito, da bi tako zaščitili Zemljo pred padajočimi ve-
soljskimi telesi. Eno takih teles je asteroid XF-11, ki nam grozi s
trkom že leta 2028.
Arthur C. Clarke gre v vesolje
Zamisel nove pošiljke nezemljanom je sestavil znani pisatelj
znanstvene fantastike Arthur C. Clarke. V tretji četrtini leta 2003
naj bi podjetje Encounter 2001 LCC poslalo sporočilo morebitnim
nezemljanom daleč onkraj orbite zadnjega planeta Osončja –
Plutona, skupaj z njim pa genetski vzorec samega Arthurja C.
Clarka. Projekt bi stal 25 milijonov dolarjev. Podjetje Encounter
2001 LCC računa na izdatno pomoč sponzorjev, brez katere s pro- Komet Mc. Naught-Hartley, ki se je decembra lani povsem približal
zemljini tirnici
jektom po vsej verjetnosti ne bi bilo nič.
Končno sonda tudi na Pluton
Pluton je danes še edini planet Osončja, ki ga še ni obiskala 50 let
človeška vesoljska sonda. NASA naj bi sondo poslala proti Plutonu
leta 2015. Trenutno pa tečejo vroče razprave o tem, kaj vse naj bi 8. marca 1959
zajemal ta projekt.
Na osmi redni letni skupš-
čini sprejmejo nov statut,
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA ki opredeljuje v ZTS
občinske, mestne zveze,
1. 4. Vzhod: 6:42 1. 5. Vzhod: 5:49 združenje postane zveza,
Zahod: 19:30 Zahod: 20:10 rod pa odred, svet je zveza,
15. 4. Vzhod: 6:16 15. 5. Vzhod: 5:30 starešinstvo ZTS in ZTO pa
Zahod: 19:49 Zahod: 20:27 postane predsedstvo.
april 35
