Revija Tabor 2001/2
Enoletna naročnina 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Popotovanja
Popotovanjaa
Popotovanj
RAZVEDRILO
Popotovanja Tadeja Milivojevič Nemanič
Karakoram Highway – gorska cesta
med Pakistanom in Kitajsko
Karakoram Highway – na zemljevidu je to ena sama težko
opazna črta, ki se vleče od glavnega mesta Pakistana
Islamabada preko 4730 m visokega Kunjerab prelaza pa vse
do Kasgarja, mesta v provinci Xinjang na Kitajskem. V
resnici to pomeni dobrih 1300 km ovinkov ob v gorovja
vklesani reki Ind do prelaza in nato spust do prostranih
ravnic pamirskega platoja ter Kasgarja, ki leži na robu
puščave Taklamakan.
Vožnja s tovornjakom je, četudi si kogorske pašnike. Začudena pa sva bila
kabino deliva s šoferjem in dvema po- tudi nad reakcijo najinih teles. Prvič sva
močnikoma, pravi privilegij – za razli- imela priliko opazovati mile znake vi-
ko od nabitega kombija, kamor poleg šinske bolezni: rahel glavobol, slabost
24 potnikov le s težavo zbaševa še sebe. in vrtoglavico. Vse se je umirilo že drugi
Včasih se v takem primeru raje odločiva dan, ko sva se na višino privadila.
za streho, od koder imava odličen raz- Na dobri polovici poti do Kunjeraba
gled na okoliško kamnito puščavo, reko se pred nama odpre zelena dežela. Do
nekje daleč spodaj ujeto med ledeniške leta 1974 je bila dolina reke Hunza
usedline in čisto zgoraj pod nebom v neodvisna kraljevina. Še danes so viso-
večni sneg in led odete veličastne gore. ko nad dolino utrdbe, v katerih so še ne-
Pokrajina tu ti res jemlje sapo. Najvišja davno živeli lokalni vladarji, medtem
gorovja na svetu: Hindukuš, Pamir, Hi- ko se je dobršen del moškega prebivals-
malaja in Karakoram trčijo skupaj rav- tva ukvarjal s plenjenjem karavan. To
Robovi gorskih cest so včasih prav strašljivi. no na severu Pakistana in tako levo in so počeli tako uspešno, da se jih je za
desno od ceste kvišku poženejo 6-, 7- in nekaj stoletij izognila tudi svilena pot,
S prevozom ni težav. Sicer je dnev- nekajkrat celo 8-tisočaki. Če se skalam saj so karavane izbrale bolj varne pa če-
no težko prepotovati več kot 200 km, le malo posvetiš, ugotoviš, da je na njih prav težje poti. O tej zgodovini slikovito
vendar kljub temu vse kaže željo po pre- cela paleta barv: bela, siva, črna in rja- priča prevod besede Kunjerab, ki pome-
mikanju. Kralji cest so nakičeni in s kri- va, zelenkasta, rumenkasta in rdečka- ni Dolina krvi.
čečimi barvami poslikani 20 tonski to- sta. Dolina reke Hunze se zeleno razlije
vornjaki, ki se s polžjo hitrostjo valijo Ko sva se iz doline povzpela na 3200 ob vodnih kanalih, ki vodijo do polj ko-
proti Kitajski naloženi s cigaretami, po- m visoko razgledišče proti Nanga Par- ruze, krompirja, buč in žita ter nasadov
sušenim sadjem, zelišči in volno. Po batu (8125 m) sva bila kar nekajkrat jablan, hrušk, breskev in predvsem ma-
blagovni izmenjavi se nazaj vračajo na- presenečena. Nekje na tej višini se je za- relic. Najlepši od vsega so na ravnih
trpani s čajem, svilo, keramiko in kole- čenjala spodnja gozdna meja in borov strehah nizkih hišic na pladnjih izkoš-
si. gozd je po nekaj sto metrih prešel v viso- čičene marelice in na kolobarje nareza-
42 revija Tabor
RAZVEDRILO
Cesta se za tem mimo slanih pol-
puščavskih jezer in kamnite puščave hi-
tro spusti do Kasgarja s svojim izjem-
nim nedeljskim trgom in mnoštvom
starih mošej, kjer se Karakoram High-
way tudi konča.
Popotniška sekcija KDPM vsak drugi
četrtek v mesecu v Dvoranici KS Vižmarje-
Brod prireja Potopisni večer. V četrtek 8.
februarja 2001 ob 20.00 -Tadeja in Matjaž
M. Nemanič: Iz Pakistana na Kitajsko po
Karakoram Highwayu
Po kamniti puščavi zelenilo deluje prav blagodejno.
ni paradižniki, kjer se sušijo. Marelice
uporabljajo na vse mogoče načine. Ena
izmed njihovih kulinaričnih posebnosti
je rižev curry z jakovim ali kozjim me-
som ter posušenimi marelicami.
Na enem izmed potepanj sva po ne-
kaj urah hoda in prečenju reke čez
sumljivo razmajan 200 metrski viseč
most prišla do vasice z žitnimi terasami
in žanjicami. Presenetila naju je njiho-
va odprtost, saj so se za razliko od juga
Pakistana sproščeno ozirale za nama in
naju celo povabile v hišo na slan jakov
čaj in kruh.
Strehe hiš so polne sušečih se marelic.
Ko končno stopiš na Kitajsko, se
krajina iz ozke in zaprte kar naenkrat
razširi v prostrane travnike, preko kate-
rih teče, za razliko od motnih ledeniš-
kih, bistra gorska reka. Na travnikih so
črede jakov, koz in ovac ter majhne
skupine oslov, konj in kamel. Sem ter
tja se iz zelenja belo zasveti jurta, šotoru
podobno nomadsko prebivališče. V eni
izmed njih sva pri jezeru Karakul tudi
prespala, gospodar pa naju je popoldan
s kamelami in konjem peljal na obisk k
sorodnikom v 2 uri oddaljeno vasico.
Na začetku romantična avantura se je
sprevrgla v mukotrpno ježo, saj nazaj gre-
de zadnje plati sploh nisva več čutila. S tem, ko sem prespala v jurti in jahala kamelo, se je uresničila ena izmed mojih sanj.
februar 43
