Revija Tabor 2000/1
Kako je nov! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Zvezde in njihove barve
Prvo razvrstitev zvezd po barvi njihovih spektrov dolgujemo
patru Angelu Secchiju (1818 - 1878), direktorju observatorija
rimskega kolegija, ki si je s svojimi raziskavami na področju
astrofizike in geofizike priboril svetovno slavo. Za opazovanje
zvezd je Secchi uporabljal star skoraj neraben daljnogled s
prizmo pred objektivom. Z njim je razdelil zvezdne spektre po
barvi v štiri vrste: bele, rumene, oranžne in rdeče.
Tudi če sami pogledamo v nočno nebo malce bolj natančno, bomo opazili, da
so si zvezde po barvi različne. Na primer naše Sonce, ki je samo ena izmed mnogih
ZNANE IZJAVE: zvezd, sveti rumeno. Barve zvezd nam največ povejo o temperaturi zvezd na njiho-
vem površju. Sami vemo, da jeklo, ki ga segrejemo sveti rdeče. Če ga še bolj ogreva-
Ko sem jokal, so govorili mo bo svetilo oranžno, ko pa se tali je že skoraj rumeno. Iz mavričnih spektrov pa se
"no, no,….". Smejočemu da sklepati celo o sestavi zvezde. V mavrici izsevane svetlobe, ki jo dobimo s pomočjo
so mi dejali "buci buc". prizme, lahko na posameznih mestih opazimo višek ali pa primanjkljaj dela spek-
Pravi čudež, da sem se tra, ki jih imenujemo absorpcijske ali emisijske črte, ki so značilne za posamezne
kemične elemente. Povezava absorpcijskih in emisijskih črt s kemijskimi elementi
naučil govoriti … izhaja iz kvantne teorije, ki pravi da posamezen atom elementa absorbira oziroma
emitira točno določeno količino energije (kvant), ki je zelo povezan z izsevano va-
lovno dolžino svetlobe. Na ta način na-
stanejo zelo ostre črte v mavričnem
spektru izsevane svetlobe neke zvezde.
LUNINE MENE: Po teh črtah pa lahko sklepamo o ke-
Mlaj 06.01. 2000 ob 19:15 mičnih elementih, ki sestavljajo zvezdo.
Prvi krajec 14.01. 2000 ob 14:35 Spekter belih zvezd je praktično
zvezan in vsebuje samo nekaj absorp-
Mlaj 21.01. 2000 ob 05:42 cijskih vodikovih črt. V to skupino spa-
Prvi krajec 28.01. 2000 ob 08:59 data najbolj svetli zvezdi našega neba
Polna luna 05.02. 2000 ob 14:05 Sirij in Vega. Drugo vrsto tvorijo rume-
Zadnji krajec 13.02. 2000 ob 00:22 ne zvezde. Vanjo sodijo Sonce, Arktur in
druge. V spektru rumenih zvezd prevla-
32 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
dujejo absorpcijske črte raznih kovin, na primer črte kalcija in železa, črte vodika pa
so mnogo šibkejše, kot pri belih zvezdah. Oranžne zvezde na primer Betelgueze v
Orionu spadajo v tretji razred. V spektrih zvezd te vrste so vodikove absorpcijske črte
še šibkejše. V njih opazimo široke trakove, značilne za absorpcijo svetlobe na mole-
kulah. V četrti skupini so rdeče zvezde. Najbolj znan predstavnik te skupine je Anta-
res v Škorpijonu. Secchijeve vrste obsegajo okrog 90 % vseh zvezd, drugih 10 % pa
pripada kasneje osvojenim vrstam. Danes namesto Secchijeve klasifikacije uporab-
ljamo podrobnejšo Draperjevo, ki je bil ameriški astronom, ali harvardsko klasifika-
cijo, po kateri so zvezde oziroma njihovi spektri razvrščeni v trinajst vrst. Mavrični Orion
Popolni lunin mrk
Tudi Zemlja kot vsa telesa, ki so osvetljena, pušča v vesolje svojo senco. Le-ta
ima obliko stožca, saj je Sonce, ki je v tem primeru svetilo, mnogo večje od nje. Ta
stožec sega dovolj daleč v vesolje, da od časa do časa vanj zaide tudi Luna. Takrat
imamo občutek, da je sicer polna Luna potemnela. Popolni lunin mrk bo nastopil
21. januarja ob 5:47 zjutraj. Delni mrk nastopi že prej in sicer ob 4:06, zadnji žarek
pa bo na Luni ugasnil ob 5:08. Prvi žarek po končanem mrku bo posvetil ob 6:25. Ob
7:28 pa bo Luna že spet svetila kot "Polna luna". Luna bo zašla ob 7:44, osem minut
prej pa bo vzšlo že tudi Sonce.
Meteorski roj Kvadrantidov
Meteorski roj Kvadrantidov je eden najlepših rojev v letu. Traja nekako od Nove-
ga leta do 8. januarja, vendar pa je daleč najbolj zanimiva noč iz 3. na 4. januar, ko
število utrinkov na uro izredno hitro naraste na najmanj 200. Prav tako intenziv-
nost roja že po 12-ih urah tudi zelo hitro pade.
VZHODI IN ZAHODI SONCA:
1. 1. 2000 15. 1. 2000 1. 02. 2000 15. 02. 2000
Vzhod 07:44 07:41 07:25 07:06
Zahod 16:26 16:42 17:06 17:27
januar 2000 33
