Revija Tabor 1999/4
Rojstni dan 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Evropsk
vropskee pešpoti
pešpoti.
E6 ni le mit K vsaki poroki spada poročno potovanje,
Predvsem me je
presenetilo, da je
tako sva se tudi midva z možem odpravila na svoje. Izbrala sva malce neobičajni
način preživljanja medenih tednov, saj sva se odločila, da se peš sprehodiva od
streha vedno tam, kjer
Poljske do Slovenije. Prav ta razdalja seveda ni naključna, saj je moj mož Mariusz
jo potrebuješ.
Poljak.
Da so za tak podvig izredno primer- na Poljskem v pisarni PTTK (Poljsko ne skale in globoko pod njimi Dunajec s
ne evropske pešpoti, naju je opozoril društvo državne turistike). Odločila sva tradicionalnimi splavi. Že z vrha Pieni-
tudi članek v Taboru (E6 mit ali resnič- se za kombinacijo delov poti E8, E3 in nov pa so se v daljavi zarisale Tatre. Po-
nost?). Z njegovo pomočjo sva našla in- seveda E6. V Ljubljani, na Dunaju in v gled na take veličastne gore Slovenki
formacije na internetu, s pomočjo le- Varšavi sva nakupila vse potrebne zem- kaj hitro požene kri po žilah. Celih 10
teh pa še več ljevide v primernem merilu (1:125 000 dni sva se potepala po Tatrah, poljskih
do 1:25 000). in slovaških, da bi se čimbolj naužila
Evropske pešpoti na splošno niso njihove lepote.
tako neznane. Na Poljskem naprimer Na Slovaškem sva čez manjše griče
je možno dobiti lične prospekte, prišla do še enega čudovitega mesta,
kjer so s slikami in glavnimi Male Fatre. Izredno slikovit in razgledni
podatki predstavljene vse šti- greben nežno zaobljenih oblik.
ri poti, ki tam potekajo (E3, Hojo sva za nekaj časa zaključila v
E8, E9 in E11). Na slovaških Žilini in se preko Bratislave in Dunaja
in avstrijskih zemljevidih prepeljala do Melka, kjer sva srečala na-
(tudi nekaterih sloven- jino zadnjo pešpot E6.
skih) pa so poti dobro Na začetku le rahlo hribovit svet je
označene. kaj kmalu prerasel v strme klance in
prve alpske vrhove. V Avstriji je pot spe-
evropska pešpot. Večinoma so
namreč uporabljane za krajše
otopis
Poti so markirane
precej dobro, le da manjka
informacija, da je to dejansko
izlete domačinov in le povezanost jim
daje pomen evropske pešpoti. Pri nas je
ljana čez skoraj vse vrhove in od časa do
časa se spusti do kakega prelaza, še
manjkrat do vasi ali mesta. Preplezala
sva cel greben Hochschwaba, Gleinalpe,
Packalpe, Koralpe in se od Avstrije po-
slovila na prelazu Radelj.
na žalost malo drugače, zato tudi pot ni Bila sva doma. Mimo Radelj sva se
vedno tako označena, kot bi si popotnik povzpela na Pohorje in evropski pešpoti
želel. sledila do Slemena. Tam sva se odločila
Pri nas je na za planinsko transverzalo, saj se nisva
žalost malo Kje sva se potepala? mogla upreti še kratkemu ovinku čez
drugače, zato tudi Začela sva v čisto jugovzhodnem domače Kamniške Alpe. Čez Smrekovš-
vogalu Poljske, pri sami meji z Ukraji- ko pogorje in mimo Raduhe sva v sonč-
pot ni vedno tako no. Najprej sva preplezala poljski del nem popoldnevu osvojila še najino pri-
označena, kot bi si Karpatov, s travo porasle divje Bieszcza- ljubljeno Ojstrico in se v neverjetno
popotnik želel. de. Ves čas ob južni poljski meji sva na- močnem nalivu do kože premočena vr-
daljevala čez nekoliko nižji Beskid Ni- nila domov.
ski, ter dva široka grebena Beskida Hodila sva skoraj 2 meseca (57 dni)
12 Sadeckega. S svojo drugačnostjo so
naju presenetili Pieniny, strme prepad-
in prehodila dobrih 1100 km, kar je v
povprečju okoli 20 km na dan. Ker pa
sva ves čas lazila po gorah, se je nabralo
kar 40 km vzpona, torej sva premagala
80 km višinske razlike.
Življenje na poti
Na poti sva bila ves čas v stiku z na-
ravo in manjšimi vasmi. Redkokdaj sva
asfalt ali kakšno mesto. Prenočevala in
potopis
enkrat močan veter, zadnje dni avgusta
pa še strašen mraz. Nekajkrat sva spala
tudi pri ljudeh. Pri Mariuszovih prijate-
ljih pod Tatrami, pri rahlo nadelanem
ukmetu Franzu v Avstriji in pri prijaz-
nih kmetih na Pohorju. Gotovo je ob
poti veliko prijaznih ljudi, ki bi naju
vzeli pod streho, a vedno bi bilo treba
Vitaminov nama ni pri-
manjkovalo, saj sva se ob
poti lahko naužila malin,
borovnic, robidnic, jagod in
ob koncu potovanja tudi
jabolk in hrušk.
vedno radi pokukali v ponev in nama
zaželeli dober tek, medtem ko sva v Av-
striji naletela na zgrožene poglede hri-
kuhala sva na prostem in si v teh dveh potrkati na vrata in prositi. Veliko se jih bolazcev, ki so se za nekaj sto šilingov
mesecih pridobila ogromno novih izku- boji tujcev in večinoma so hiše obdane s najedli v bližnji planinski koči. Enkrat,
šenj. plotom, za katerim renči nate pes. Raje ko sva pred tako kočo zmazala svoje
sva ostajala sama, skupaj z naravo. ribe iz konzerve, nama je natakar pre-
Če kogarkoli zanima več o povedal celo metanje smeti v njihov
teh poteh in najinem Ko veš, zakaj ješ! koš. Žalostno.
potovanju, sva z veseljem na Jedla sva veliko. Ogromno. In do- Vsekakor je bilo to čisto posebno po-
voljo na telefonski številki bro. Kuhala sva sama, na ognjišču v ve- tovanje, ki zahteva malo denarja, pa
(061) 813-349, Kranjska 4d, liki kitajski ponvi - voku. Ugotovila sva, zato veliko mero poguma, vzdržljivosti,
1240 Kamnik, ali na da so Kitajci izumili res nekaj popolne- iznajdljivosti, volje in ljubezni do nara-
ga za ta način kuhe. Kosilo je moč sku- ve. Čisto posebno srečanje z evropskimi
oro.kamnikŽsiol.net. Imava hati v nekaj minutah na nekaj suhih gorami, gozdovi, rekami, jezeri in va-
tudi skoraj 300 diapozitivov vejah, pomije pa se enkratno le z malo smi.
s poti in sva pripravljena za vrele vode. Mariusz in Mojca Hysz
tabornike in vse, ki jih Pojedla sva kile riža, makaronov,
zanima, pripraviti predstavi- zelenjave, čebule in klobas. Čokolade
tev, ki traja uro in pol do dve raje sploh ne omenjam. Mesa je bilo na
uri. najinem jedilniku bolj malo (razen
Upava, da sva ali bova še klobas), saj so bile mesnice ob poti red-
ke.
koga opogumila za pote-
Vitaminov nama ni primanjkovalo,
panje take vrste. saj sva se ob poti lahko naužila malin,
Predvsem me je presenetilo, da je borovnic, robidnic, jagod in ob koncu
streha vedno tam, kjer jo potrebuješ. potovanja tudi jabolk in hrušk.
Toliko je različnih mest ob poti, kamor V slovanskih državah so mimoidoči
se popotnik lahko zateče v slabem vre-
menu. Šotora nisva imela in ga tudi
nisva potrebovala, imela pa sva bivak
vrečo. V lepih poletnih nočeh sva spala
na jasah, travnikih, ob jezerih, v gozdu
ali med skalami, kadar pa je lilo ali vsaj
kazalo, da bo, sva se skrila na kakšno
vaško avtobusno postajo, počivališče ob
poti, lopo, drvarnico, lovsko opazoval-
nico, verando zapuščenega vikenda...
13
Nekajkrat so naju ponoči strašile
divje svinje, enkrat strašna nevihta in
