Revija Tabor 1998/3
Zimovanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
(Z)eleno (O)rientacijsko (T)ekmovanje 1998
Končno petek … konec dolgočasnega tedna … in
napeto pričakovanje prelepega vikenda. Še zadnji pregled
mojega ubogega nahrbtnika in že avtomobilska kolesa
požirajo kilometer za kilometrom in kraj za krajem.
Tako kot že nekaj petkov, sem se tudi tokrat prebrisano
izmaknil tolikokrat preozkemu Trzinu, vsaj kar se tiče
reke pločevine in jo proti Slovenski Bistrici ucvrl prek
Kamnika (tabornik se znajde; o. p.). Prvi preizkus orien-
tacije – nova avtocesta, katerega sem presenetljivo uspe-
šno opravil in se tako po dobri stari cesti počasi pripeljal
do Slovenske Bistrice in kasneje do majhne, a prisrčne
vasice Tinje, prizorišča letošnjega ZOT-a.
Organizator, Rod XI. SNOUB, je tako že tretje leto za-
pored pripravil orientacijsko tekmovanje, katerega pa se
večinoma udeležijo ekipe GG-jev in PP-jev. Tudi letošnje
leto ni bilo izjema. Na tekmovanju je sodelovalo 23 ekip v
vseh starostnih kategorijah. Tekmovalci so morali poleg "Hmm, kje je naslednja KT?" (Foto: Arhiv XI. SNOUB)
znanja orientacije prikazati tudi svojo splošno razgleda- poročevalec (avtor sam) in potnik, o katerem sem si na žalost
nost oz. iq-je (npr. našteti nekaj naših vrlih ministrov, pa zapomnil le to, da večino svojega časa preživi na mircu
vedeti naslov prvega filma o agentu 007, itd). Poleg tega (oprostite, o.p.).
jih je čakala še signalizacija, pa ciljanje tarče s kepami in Saj poznate tisti rek, ‘ura teče, nič ne reče’ in tako je pri-
toti test. šel tudi čas za razglasitev rezultatov. Poglejmo si samo zma-
Na progo se je podala tudi mednarodna ekipa v sesta- govalce v posameznih kategorijah:
vi: pilot Črt, kopilotka Gaby, navigatorka Nataša, posebni Gozdovniki – Zmajev rod
Gozdovnice – Rod II. grupe odredov
Popotniki – Rod Louisa Adamiča
Popotnice – Zmajev rod
Grče – Zmajev rod
Grčice – jih ni bilo
Bolj podrobne rezultate lahko dobite na i-net strani:
http://atlantis.jump.org/čxisnoub.
Kaj še dodati na koncu? Razen tega, da je bilo prizorišče
zbora ekip malo oddaljeno, je bilo vse ostalo zelo dobro orga-
nizirano in tudi izpeljano. Še posebno velja pohvaliti hitrost
objave končnih rezultatov na internetu, kar bi si lahko vzeli
za vzor tudi ostali prireditelji podobnih tekmovanj.
‘Prišel je čas slovesa …’ in avtomobilska kolesa so po-
novno pričela požirati kilometer za kilometrom in kraj za
krajem proti domu.
"Ne mrdnem, pa če me povoziš!" (Foto: I. Utenkar)
Primož Bajec - PiBi
12 TABOR
KAKO SMO GA "BIKSAL" JOGURTKI
"Zakaj skakal bi čez plot, če zmagat grem lahko na
ZOT?". No ja, prav zmagati nam ni uspelo, smo pa dosegli za-
vidljivo 3. mesto. A kdo ? Ja, ekipa Jogurtki, seveda! Verjetno se
zdaj res sprašujete, kdo za vraga so tile Jogurtki. No, da se
predstavimo. Prihajamo iz štirih različnih rodov v Sloveniji,
Ego = Neža (RBB), Še pa še = Katja (RSK), Früchte gut = Ana
(RBS), Bifidus = Urša (RDV), Yovi = Grega (RDV). Res pisa-
na druščina, ni kaj. Skoraj sama dekleta, skoraj ... zaradi Gre-
ge pa smo morali vseeno nastopati v moški konkurenci. Kljub
vztrajnemu prepričevanju organizator ni verjel, da je on ven-
darle Gregorina ... Škandal.
Začelo se je lepega popoldneva, ko je nabito polna katra
letela po štajerski obvoznici, nato pa se je šla še hribolazenje
do Velikih Tinj, kjer so nas z nasmeškom že dočakali organi-
Se razume kdo je najboljši (Foto: I. Utenkar)
zatorji. Vsi smo bili prepričani, kako lahko konkurenco ima-
mo, ko so se na lepem iz Ljubljanske kotline priplazili Zmaji
Šele na progi se je začelo pravo “biksanje”. Sopihanje od KT do KT
... veliko zmajev. Po krajši zmedi smo se odpravili na polnočni
je naraščalo, začinjeno s polno atraktivnih Gregovih padcev. Kaj pa se
Toti test in vrisovanje, nato pa smo ga divje zažurali ob pravi
medtem godi s plastenko vode, katere lastnik jo je pozabil zapreti, lah-
disko glasbi. Spanje je za vsakega Jogurtka prav posebna
ko pove samo razmočen pulover in milijon drugih mokrih stvari v
zgodba. Od Urše, ki je spala kar pet ur, do Grege, ki sploh ni
njegovem nahrbtniku. Signalizacija v “L” res ni naša vrlina, še pose-
zatisnil očesa, pa ne, da ne bi hotel. Ostalim je uspelo zaspati
bej, ko kar naprej sprejemaš n, j, c, e, potem pa sestavljaj besedilo. Da
v nepričakovanih 32 minutah tišine, do vstajanja, ki je bilo ob
so gozdovi na Štajerskem bolj živi kot v Ljubljani , so nam dokazale
6.15. Takrat smo tudi radostno izvedeli, da imamo start ob
srne, ki so švignile mimo nas. Za znamenito KT 5 je naša vrla domo-
8.40 .
rodka žrtvovala svoje zdravje in zabredla v leden potok v višini vsaj 35
cm. Brrr... ostali nismo videli nobenega drugega živega bitja v njem.
Do skice smo se uspešno prerinili, kaj več o njej pa si predstavljajte z
naslednjimi pojmi: piškoti, leden mraz, rokavice, ožemanje dišečih
nogavic, prebijanje ledu in ni podlage ... NI podlage ...Kaj pa sedaj? Na
srečo je med tekmovalci še nekaj taborniškega duha in GG ekipa nam
je prijazno posodila pozabljen pripomoček. Še enkrat hvala. Nato pa
tek prek zadnjih KT v cilj. Da pot ne bi bila popolnoma dolgočasna, jo
je začinila Ana z letom in pristankom, ki se ga tudi Peterka ne bi bra-
nil.
Na cilju smo se premočeni umili, nakar sta Yovi in Ego naredila
sprehod v copatih po vasi. (Slogan sprehoda: Najprej udobje, nato
zdravje.) Po odličnem kosilu in neskončnem čakanju smo le dobili re-
zultate in se zadovoljni odpravili domov s še bolj nabasano katro.
Za konec bi dejali samo še to: ZOT je bil kot se spodobi in ni nam
žal, da smo se ga udeležili. Drugo leto se gotovo vidimo, ko bodo Jo-
gurtki "udarli spet". Revanš je že dogovorjen.
"Ekipa Jogurtkov!"
Grega, Neža, Keta, Ana, Urša
TABORNIŠKA REVIJA 13

