Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
POGLEJ NO, KAKŠNI
PUSTOLOVCI SO STORŽI!
STORŽ GOGI NA POTEPU
Odsev sonca v jutranji rosi je naznanjal
čudovit poletni dan. Veter je potihoma
zibal drevje, potoček popeval svojo staro
pesem. Nekje visoko v krošnji starega bora
je lahkotno dremal velik rjav storž. Čeprav
je že dolgo visel v krošnji, je vedno želel
vedeti, kaj se dogaja pod njim. Le s težavo
je zbiral pogum, da si ogleda življenje v
njemu popolnoma drugem svetu.
Prišel pa je dan, ko je storž Gogi zbral
voljo in se odpravil na dolg potep.
Zdrsnil je z veje in se kakor po toboga-
nu popeljal po deblu navzdol. "Plenk,
plonk!" je odmevalo, še preden je Gogi
pristal na tleh. Ozrl se je, da bi videl,
od kod prihaja ta ropot. Pred njim je
stala majhna, zarjavela pločevinka.
"No, lepa reč," je dejal Gogi, in
radovedno spraševal dalje: "Kdo si in
kaj počneš tukaj?" Oglasil se je nežen,
a hripav glas. "Ime mi je Urška," je
zadonelo iz notranjosti, "nekoč sem
bila lepe sinje modre barve z majhni-
mi belimi pikami in otroci so me imeli
najraje. Dokler me niso pozabili na
4
igrišču. Potem me je nekdo vrgel v smetnjak. opazimo samo mi."
Pričelo se je potovanje, za katerega sem mislila, da "Kaj pa je potem lepega v očeh ljudi?" je nadalje-
mu ne bo ne konca ne kraja. Pristala sem na tem val Gogi.
velikem smetišču, kakor temu pravijo ljudje." "Ljudje ljubijo visoke zgradbe, papirnate lističe,
"Smetišče? Kaj je to smetišče?", je še bolj začudeno stavbe, ki jih kličejo tovarne, celo nekatere živali
vprašal Gogi. "Mnogo zim sem preživel na drevesu so si prisvojili in počnejo z njimi čudne svari!"
in užival v zavetju krošnje. Bil sem preskrbljen, "Uh ..." je zavzdihnil Gogi, "to pa ni ravno tako,
toda vedno sem si hotel ogledati še ostali svet." kot sem mislil.”
"No, smetišče, to je prostor, kjer ljudje pustijo Toda kar naenkrat sta Urška in Gogi zaslišala tih,
stvari, ki jih ne potrebujejo več." a prodoren glas.
"Ampak ljudje, kdo so to ljudje?" je še "Joj, kako lep storž! In kako
bolj neučakano in radovedno zanimiva pločevinka! Malo je
spraševal Gogi. umazana, toda lahko jo očistimo
"Počasi, počasi!" je odvrnila Urška, in koristno uporabimo. Ali lahko
"vse ob svojem času. Ljudje so bitja vse to vzamem domov, ata?"
kakor mi, samo da na nas včasih "Veš, Špelca," je odvrnil ata,
gledajo malo drugače." “pločevinko lahko, očistila jo
"Torej so tudi storži ljudje?" je bova in iz nje naredila kaj
navihano vprašal Gogi. uporabnega. Toda kaj bi s
"Ne, ti bučko," je odvrnila Urška, storžem, tu naj ostane, kjer je
"ljudje ne njegov dom, tu se najbolje
vidijo počuti. V družbi starega
tistega, kar borovca mu je najbolje."
vidimo Špelca se je strinjala.
mi. “Iz pločevinke bi
Nikoli lahko naredila
ne prelep lonček za
svinčnike, ali
vi-
dijo lepote
jutranje rose,
modrine neba, nežne
mavrice, ki se razpleta po
cvetočih se travnikih, ne, ne, to
5
