Revija Tabor 2025/3
Pripravljeni, povezani, agilni 
Agilnost za nas ni le modna beseda. V tej številki Tabora boste našli zgodbe organizacije, ki zna hitro misliti, delovati in se odzivati.
Zlet 2025 je za nami kot največja vaja skupnostne moči, preizkus prostovoljskega zagona in trdo zasluženo slavje taborniške energije. Je krona poletja, prvih ljubezni, sprav, iskanj in pogovorov, ki jih nosi spomin Kazelj. Ob tem pa: utrip MOOT-a, praznovanje 100 let taborništva v Bohinju, čisto svež razpis za prostovoljce, ROT 2025, programsko orodje TTZ ter prihajajoči Megamodul, Vikend za vodnike in JOTA-JOTI ... Veliko za eno leto? Pa še ni konec.
Na straneh organizacije piše o tem, kako skrbimo, da strukture dihajo s prostovoljskim utripom. Ker struktura sama ni dovolj – potrebni so ljudje, ki jo živijo. In mi jo živimo. S srcem. Naj bo ta številka dokaz, da smo taborniki še vedno to, kar obljubljamo: pripravljeni, povezani, agilni.
Neža Marija Slosar
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Alumni pohod na
Taborniški dom
Šija – doživetje,
ki povezuje
generacije
Besedilo: Urška Bratkovič.
Po majskem srečanju v Gozdni šoli, kjer smo se tisti s ''taborništvom v DNK''
spomnili preteklih dogodivščin, se nasmejali ob zgodbah iz mladosti in
znova začutili moč skupnosti, smo ugotovili, kako pomembno je ohranjati
vezi tudi po aktivnem obdobju. Prav ta želja po nadaljevanju druženja nas
je septembra spodbudila, da smo se skupaj podali na pohod na Šijo – simbol povezanosti in trajnega taborniškega duha.
POHOD – KORAKI, KI POVEZUJEJO
GENERACIJE
V soboto, 6. septembra 2025, smo se zbrali na dveh
izhodiščih – del skupine na Matizovcu, drugi na
46
ALUMNI
planini Pungrat. Vsaka pot je imela svoje posebnosti: daljša nas je vodila mimo Kofc, skozi gozdove in
travnike, krajša pa je že od začetka obetala razglede na Košuto in bližnje vrhove. Da bi bil dogodek
OKTOBER 2025
trajnosten, smo združili prevoze z manj avtomobili,
zmanjšali vpliv na okolje in že med potjo gradili prijetno razpoloženje.
toplino prijateljstva. S soncem nad oblaki, vonjem
svežih gora in smehom v ušesih smo vedeli, da so ti
trenutki dragoceni.
Rutice okoli vratu so bile simbol povezanosti. Pot
nas je vodila čez raznolike odseke: strme klance,
kjer smo morali gristi kolena, in lahkotnejše poti,
kjer je bilo več časa za klepet. Hoja skozi gozdove,
šelestenje listja, svež gorski zrak in ptičje petje so
ustvarili občutek miru. Najmlajši so poskakovali
naprej s skoraj neustavljivo energijo, najstarejši pa
so z izkušnjami dajali ritem in varnost. Prav različnost starosti in moči je pohod obogatila – vsak korak je bil droben most med generacijami.
Hvala vsem, ki ste bili z nami na Šiji. Skupaj smo dokazali, da so dnevi lepši, ko jih delimo, da spomini
postanejo večni, ko jih ustvarimo skupaj, in da je rek
''enkrat tabornik, vedno tabornik'' več kot le besede
– je resnica, ki jo živimo.
NA VRHU ŠIJE – RAZGLEDI, DRUŽBA
IN TABORNIŠKI DOM
Na cilju nas je pričakal Taborniški dom Šija na 1.528 m,
v nekdanji karavli, ki so jo taborniki Odreda kriške
gore, kasneje preimenovanega v Rod Kriške gore,
spremenili v prijetno zavetišče. Že od daleč je izžareval toplino in domačnost. Pred vhodom smo
se zbrali, zadihali in občudovali razglede, ki so se
počasi razkrivali izpod oblakov – hribi, travniki in
gozdovi so nam razkrili svoj čar v najboljši svetlobi.
Naša gostitelja sta poskrbela, da je bil prihod še slajši – dišeča enolončnica, domači štruklji, štrudelj in
ocvirkovka so bili prava nagrada po poti. Hrana je
imela okus po domačem, vsaka jed pa je bila majhen praznik za dušo in telo. Na vrhu smo ponovno
ugotovili, da taborništvo ne pozna omejitve starosti
– najmlajši udeleženec je komaj dobro začel svojo
taborniško pot, najstarejši pa je prehodil že mnogo
življenjskih poti. Razlika med njima je bila kar 63 let,
a prav ta raznolikost je dala poseben čar trenutku.
Smeh in pogovori so ustvarili posebno energijo,
kot da bi se trenutki sami prepletali v mrežo spominov in novih idej, ki čakajo, da jih uresničimo.
Smeh, klepet in tihe misli ob razgledih so se združili
v občutek, da smo del iste zgodbe. Na vrhu smo
znova spoznali, da taborništvo ni omejeno na starost – to je vez, ki nas povezuje in daje moč.
ODZVEN TRENUTKOV, KI TRAJAJO
VEČNO
Ob sestopu smo v nahrbtnikih nosili več kot le
prazne plastenke – nosili smo spomine. Utrujenost
v nogah se je prepletala s hvaležnostjo, radostjo in
ŠTEVILKA 3
TABORNIŠKI ALUMNI KLUB – MOST MED
PRETEKLOSTJO, SEDANJOSTJO IN
PRIHODNOSTJO
Pohod na Šijo je bil simbol povezanosti in trajnega
taborniškega duha. Čeprav klub še ni uradno ustanovljen, že danes povezuje bivše in (ne)aktivne tabornike, ki ohranjajo vezi, delijo spomine ter prenašajo
znanje. V prihodnjem letu načrtujemo spremembo
statuta, da bi klub postal polnopravni član ZTS.
Ne zamudite trenutkov, ki štejejo!
Prijave na e-novičnik so mogoče prek
taborniki.si/projekti/alumni.
ZAKAJ ALUMNI
KLUB?
Povezanost: ohranja vezi med taborniki
tudi po aktivnem obdobju.
Prenos znanja: alumni kot mentorji in
svetovalci predajajo izkušnje, vrednote in
modrost.
Skupna moč: pomoč pri dogodkih, projektih, prostovoljstvu in iskanju sponzorjev.
Tradicija: ohranjanje zgodovine, spominov in vrednot taborništva.
Mreženje: prostor za prijateljstva, sodelovanje in nove projekte.
Navdih za mlade: dokaz, da je taborništvo
način življenja, ki traja.
ALUMNI
47
Zraven na polici
(Za)Vedno taborniško poletje
Skupaj v novo taborniško leto
