Revija Tabor 2025/3
Pripravljeni, povezani, agilni 
Agilnost za nas ni le modna beseda. V tej številki Tabora boste našli zgodbe organizacije, ki zna hitro misliti, delovati in se odzivati.
Zlet 2025 je za nami kot največja vaja skupnostne moči, preizkus prostovoljskega zagona in trdo zasluženo slavje taborniške energije. Je krona poletja, prvih ljubezni, sprav, iskanj in pogovorov, ki jih nosi spomin Kazelj. Ob tem pa: utrip MOOT-a, praznovanje 100 let taborništva v Bohinju, čisto svež razpis za prostovoljce, ROT 2025, programsko orodje TTZ ter prihajajoči Megamodul, Vikend za vodnike in JOTA-JOTI ... Veliko za eno leto? Pa še ni konec.
Na straneh organizacije piše o tem, kako skrbimo, da strukture dihajo s prostovoljskim utripom. Ker struktura sama ni dovolj – potrebni so ljudje, ki jo živijo. In mi jo živimo. S srcem. Naj bo ta številka dokaz, da smo taborniki še vedno to, kar obljubljamo: pripravljeni, povezani, agilni.
Neža Marija Slosar
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Fotografija: Žan Čuden.
Zlet 2025 –
tabor, ki je
postal začasno
mesto
Besedilo: Rok Pandel.
Na Krasu se je to poletje zgodil največji taborniški zlet zadnjih
generacij – Zlet 2025. V Sežani in okolici se nas je zbralo več kot
1200 tabornikov, prostovoljcev, obiskovalcev in pomočnikov. A
letošnji Zlet ni bil le praznik taborništva, o katerem lahko najdeš
več v reportaži v tej številki revije Tabor, temveč tudi ena največjih vaj zaščite in reševanja v Sloveniji v letu 2025. Taborniki smo
se tako ponovno preizkusili v postavitvi začasnega naselja za tisoč ljudi in skrbi za njegovo delovanje v realnih pogojih.
16
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
OKTOBER 2025
OD TABORA DO ZAČASNEGA MESTA
Scenarij vaje je temeljil na domnevnih silovitih vremenskih ujmah, ki so prizadele Primorsko in zahtevale množično evakuacijo prebivalstva. Naloga
tabornikov in partnerjev je bila vzpostaviti sprejemne centre, postaviti naselje za do 1000 oseb in
zagotoviti osnovne pogoje za življenje – od šotorov in bivalnih modulov do hrane, vode, sanitarij,
medicinske in psihosocialne oskrbe.
Za razliko od klasičnih vaj zaščite in reševanja, kjer
so udeleženci večinoma simulanti, smo taborniki
naredili obratno: dogodek je bil najprej Zlet, vajo
pa smo naslonili na dogodek. To je pomenilo, da
nismo “igrali vaje”, temveč smo resnično skrbeli za
ljudi, varnost, prehrano, logistiko in sodelovanje
s partnerji. Preizkus je bil zato toliko bolj realen in
dragocen.
PARTNERSTVO S SISTEMOM ZAŠČITE IN
REŠEVANJA
Pri izvedbi smo imeli pomembno podporo Uprave
RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki nam je omogočila uporabo ključne opreme: napihljivih štabnih
šotorov, standardnih šotorov M70, dveh bivalnih
kontejnerjev, dveh agregatov, poljske kuhinje za
300 ljudi, WASH enote s sanitarijami in tuši, mize
in klopi za celotno jedilnico ter drugo manjšo, a
ključno opremo. Ta podpora je omogočila, da smo
lahko resnično vzpostavili začasno naselje in ga
vzdrževali več tednov.
Poleg URSZR so pri vaji sodelovali še gasilci, radioamaterji, taborniški zdravniki in bolničarji, psihologi
in drugi kadri s področja psihosocialne podpore in svetovanja, mednarodni taborniki ter drugi.
Prav sodelovanje med različnimi strukturami je bil
eden največjih dosežkov – naučili smo se, kako
pomembna sta usklajevanje in jasna komunikacija
med ekipami na terenu.
Prostovoljci so gonilo uspeha. Na terenu
se je pokazalo, da brez predanosti tabornikov
in partnerjev, ki so ostajali dlje, kot je bilo načrtovano, naselja ne bi uspeli vzdrževati.
Komunikacija rešuje. Od štabnih ekip do prostovoljcev na terenu – vsi smo spoznali, kako
nujna so jasna navodila in pretočne informacije.
Skrb za ljudi presega logistiko. Topel obrok,
varen šotor in pogovor s prostovoljcem so skupaj tisto, kar daje občutek varnosti. Psihosocialna podpora je bila zato nepogrešljiv del vaje.
POGLED NAPREJ
Zlet 2025 je potrdil, da so taborniki zanesljiv partner v sistemu zaščite in reševanja. Naše veščine,
mreža prostovoljcev in organizacijske sposobnosti
nas postavljajo ob bok reševalnim službam, ko gre
za vzpostavitev začasnih naselij, logistično podporo, delo z evakuiranimi in pomoč skupnostim.
Hkrati pa smo se naučili, da moramo sistem nenehno razvijati – z dodatnimi vajami, vlaganjem v tehnično opremo, s krepitvijo sodelovanja z občinami,
državnimi institucijami in mednarodnimi partnerji
ter z vključevanjem novih generacij tabornikov.
ZAKLJUČEK
Ko danes pogledamo nazaj, lahko rečemo, da je bil
Zlet 2025 hkrati praznik taborništva in resen preizkus naše pripravljenosti. Uspeli smo združiti igro,
znanje in odgovornost ter dokazati, da taborniki
znamo postaviti več kot tabor za člane – znamo
postaviti skupnost, ki v kriznih razmerah deluje.
To izkušnjo bomo prenesli naprej in jo uporabili
kot temelj za prihodnje izzive. Saj veste: tabornik je
pripravljen – predvsem takrat, ko gre zares.
Fotografija: Katja Štrakl.
KLJUČNA SPOZNANJA
Izkušnje z Zleta 2025 lahko strnemo v nekaj ključnih spoznanj:
Logistika je srce sistema. Zagotavljanje pitne
vode in prehrane na kraškem terenu, kjer ni naravnih virov in tekoče vode, je zahtevalo ogromno napora in iznajdljivosti. Brez dobro organizirane logistike naselje ne bi moglo delovati.
ŠTEVILKA 3
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
17
Zraven na polici
(Za)Vedno taborniško poletje
Skupaj v novo taborniško leto
