Revija Tabor 2025/3
Pripravljeni, povezani, agilni 
Agilnost za nas ni le modna beseda. V tej številki Tabora boste našli zgodbe organizacije, ki zna hitro misliti, delovati in se odzivati.
Zlet 2025 je za nami kot največja vaja skupnostne moči, preizkus prostovoljskega zagona in trdo zasluženo slavje taborniške energije. Je krona poletja, prvih ljubezni, sprav, iskanj in pogovorov, ki jih nosi spomin Kazelj. Ob tem pa: utrip MOOT-a, praznovanje 100 let taborništva v Bohinju, čisto svež razpis za prostovoljce, ROT 2025, programsko orodje TTZ ter prihajajoči Megamodul, Vikend za vodnike in JOTA-JOTI ... Veliko za eno leto? Pa še ni konec.
Na straneh organizacije piše o tem, kako skrbimo, da strukture dihajo s prostovoljskim utripom. Ker struktura sama ni dovolj – potrebni so ljudje, ki jo živijo. In mi jo živimo. S srcem. Naj bo ta številka dokaz, da smo taborniki še vedno to, kar obljubljamo: pripravljeni, povezani, agilni.
Neža Marija Slosar
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Diagram: Strategija
taborništva 2030
PODPORA
ZA RAST
VARNO, ODPRTO
IN VKLJUČUJOČE
OKOLJE
RELEVANTEN
PROGRAM
DOBRA
PROSTOVOLJSKA
IZKUŠNJA
AKTIVNO
UDEJSTVOVANJE
V DRUŽBI
Taborniki
kot agilna
organizacija
Besedilo: Rok Pandel, načelnik ZTS.
Ko govorimo o prihodnosti taborništva, govorimo o več kot o
aktivnem preživljanju časa v naravi. Govorimo o gibanju in organizaciji, ki mora hkrati ohranjati stabilno osnovo in se znati odzivati na hitro spreminjajoče se okolje. Strategija taborništva 2030
nas postavlja pred jasno nalogo: ostati moramo močni, vključujoči in razvojno usmerjeni, ob tem pa postati še bolj agilni – prožni, vitki in učinkoviti.
14
BREZ ZVEZE JE BREZZVEZE
OKTOBER 2025
KAJ POMENI AGILNOST V TABORNIŠKI
ORGANIZACIJI?
Agilnost v praksi pomeni, da znamo:
hitro prilagajati delo spremembam v družbi
(v manjši ekipi, taborniški ali širši družbi),
skrajšati komunikacijske poti in pohitriti
odločanje,
poenostaviti administracijo
ter zaključevati projekte, namesto da vedno
znova nalagamo nove zahteve na iste ljudi.
V pogovorih s prostovoljci je bilo v preteklosti
večkrat poudarjeno, da zna biti administracija na
ravni Zveze tabornikov Slovenije preveč zapletena
in da potrebujemo vitkejše postopke. Agilna organizacija zato pomeni tudi manj birokracije in več
časa za resnično delo z mladimi.
STABILNO IN RAZVOJNO VODENJE – DVE
PLATI ISTE ZGODBE
Če želimo uspešno izvajati Strategijo taborništva
2030, potrebujemo oboje: stabilnost in agilnost.
Dobro je vedeti in definirati, kdo skrbi za stabilno in
kdo za razvojno vodenje. Stabilni del vodstva skrbi,
da osnovne, operativne stvari tečejo – podpora
rodovom, usposabljanja, financiranje, skladnost z
zakoni. Razvojni del pa mora imeti prostor za inovacije, nove projekte in odzivanje na aktualne izzive.
Težava, na katero pogosto opozarjajo člani, je ta, da
se projekti nalagajo brez jasnega zaključevanja, kar
vodi v preobremenjenost. Agilna kultura pa zahteva nasprotno: projekt začnemo, ga izvedemo in
zaključimo – ter se iz njega učimo.
OSEBNA ODGOVORNOST IN DODANA
VREDNOST
Velik izziv, ki so ga izpostavili prostovoljci, je, da si
vsak posameznik mora pošteno odgovoriti:
kaj je moja ključna dodana vrednost? Nekateri lahko prispevajo več in bolj ciljno, drugi manj, a
vseeno nekaj, kar je realno in dragoceno za skupnost. Agilnost pomeni, da se tega zavedamo in da
naloge razdelimo tako, da ljudje ostajajo motivirani.
Pri tem pa moramo biti pozorni – če prostovoljci
ne dobijo nalog, ki jih navdihujejo, pogosto sami
ŠTEVILKA 3
iščejo dodatne poti, da ohranjajo svojo energijo in
motivacijo. Vodje moramo to prepoznati in posameznike usmeriti.
Odprto ostaja tudi vprašanje odgovornosti: kako
ravnati, ko prostovoljec svoje naloge ne opravi? Ker
v prostovoljstvu nimamo klasičnih vzvodov, je toliko bolj pomembno, da gradimo kulturo zaupanja,
podpore in jasne komunikacije.
RAZLIKA MED RODOVI IN ZVEZO
Naši člani opažajo, da so rodovi zaradi manjših
ekip in jasnih nalog bolj agilni. Na ravni zveze pa
se pojavlja večja okornost: širša slika zahteva več
usklajevanja, vodstvo zveze je pod pritiskom časa,
medtem ko si mnogi drugi želijo biti vključeni in
sodelovati. To pa nas pogosto upočasni. Naloga
agilne organizacije je najti ravnovesje med vključevanjem in učinkovitostjo – da slišimo glas članstva,
a hkrati omogočimo, da se odločitve sprejemajo
dovolj hitro.
KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI UČINKI
Če bomo uspeli nagovoriti izzive in izpeljati spremembe, lahko v prihodnje pričakujemo hitrejše
kratkoročno odzivanje na priložnosti, manj izgorelosti in boljšo komunikacijo. Dolgoročno pa bomo
gradili kulturo zaupanja, ohranjali prostovoljce dlje
v organizaciji in postali prepoznaven glas mladih v
družbi.
To je v skladu z vsebino Strategije taborništva 2030
– podaljšati povprečno članstvo s 3,5 na vsaj 5 let in
zagotoviti, da taborniki ostanejo del našega življenja.
PRILOŽNOST IN ODGOVORNOST
Agilnost za tabornike pomeni, da se ne bojimo
sprememb. Da si upamo poenostaviti postopke,
hitreje zaključevati projekte in dati ljudem prostor,
da delajo tisto, kar res obvladajo. Pomeni tudi, da
se zavedamo stisk našega prostovoljnega vodstva
in jim stojimo ob strani. Če bomo zmogli uskladiti
stabilno osnovo z agilnim razvojem, bomo ohranili
kakovostno delovanje in hkrati ustvarili prostor za
rast in inovacije.
Tako bomo tudi v prihodnje ostali to, kar smo – organizacija, ki z učenjem skozi delo ustvarja boljše
posameznike, močnejše vodje ter taborniško skupnost, ki traja za vedno.
BREZ ZVEZE JE BREZZVEZE
15
Zraven na polici
(Za)Vedno taborniško poletje
Skupaj v novo taborniško leto
