Revija Tabor 2024/2
Čudovito poletje 
Naredite si dogodivščino
Poletje je čas za avanture, nove izkušnje in odkrivanje neznanega. Taborjenje je ena izmed najbolj pristnih poletnih dogodivščin, ki otrokom in mladim omogoča, da se povežemo z naravo, razvijamo samostojnost in krepimo prijateljstva. Vabljeni, da se v reviji Tabor potopite v zgodbe minulih mesecev, ki so polne smeha, igre in učenja. Mednarodne akcije prinašajo priložnost za medkulturno izmenjavo in globalno druženje, ki oblikujejo mlade v odgovorne, avtonomne, solidarne in angažirane svetovljane. Vrhunec taborniškega leta pa je čas, ko se vse te izkušnje združijo v nepozabna doživetja.
Revijo Tabor berete, ko je poletje že v polnem zamahu. Bralke in bralci, naredite si dogodivščino, raziščite sebe in vse, kar vas obdaja. Naj bo to poletje polno novih prigod, ki bodo obogatile življenje in vas navdihnile z novim zagonom za prihodnje izzive!
Neža Marija Slosar, odgovorna urednica.
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
ali jezer, na območju, kjer ni nevarnosti, da bi ga bomo zavohali rahel vonj po ribjem olju, kar je tudi
zalila visoka voda. Je plenilka in se hrani pretežno najboljši prepoznavni znak. Najlažje bomo sledove
z ribami, pogosto pa poje tudi dvoživke, rake, školj- vidre našli pod mostom, saj se tam ohranijo najdlje,
ke, ptice in male sesalce. Kljub temu, da vidra lahko ker jih ne izpere deževje. V peščenih tleh lahko opa-
poje veliko rib, živi vsaka žival posebej na velikem zimo tudi značilen odtis šapic s petimi prsti. Včasih
ozemlju, kar preprečuje, da bi v naravnih rekah iz- lahko opazimo tudi kožo krastače, ki je za vidro ne-
lovila preveč rib. užitna, zato jo sleče in ostalo poje.
Prisotnost vidre nam običajno izdajo njeni značilni Čeprav je bila v preteklosti vidra v Sloveniji že zelo
iztrebki, ki jim pravimo vidreki. Črni iztrebki so dolgi redka, jo danes najdemo skoraj po celi državi, zato
3–10 cm, v njih pa najdemo mnogo ribjih srti, koš- bodite pozorni, morda pa prebiva tudi ob vašem
čic dvoživk in lupin rakov. Če vidrek povohamo, pa najljubšem potoku!
Znaki prisotnosti vidre v naši okolici: stopinje (fotografija 1), iztrebek
oz. vidrek (fotografija 2) in slečena koža krastače (fotografija 3).
BOBER (CASTOR FIBER) ALI VEŠ?
Bober je sesalec, iz skupine glodalcev, kamor uvr-
ščamo tudi svizce, veverice, miši, podgane in druge. Bobrišče je posebno domovanje bobrov,
V dolžino lahko skupaj z širokim repom meri do 1,4 zgrajeno iz vejevja in blata, ki si ga bobri
m in tehta do 30 kg. Običajno v naravi preživijo do zgradijo neposredno ob vodi. Voda mora
okoli 8 let. Je pretežno nočno aktivne žival, ki živi v biti dovolj globoka, da lahko plavajo, saj je
skupinah — starša in njuni potomci, torej družinah. vhod v bobrišče vedno pod vodo, notra-
Bobri se parijo med decembrom in aprilom, nato pa njost pa je na suhem. Kadar voda ni dovolj
samica v bobrišču skoti 2–3 mladiče (v maju in juni- globoka ali pa teče prehitro, včasih njen tok
ju). Bobri so izključno rastlinojedi in se prehranjujejo zajezijo z jezom in si tako okolje prilagodijo
večinoma z mehkim lubjem vrb, topolov, trepetlik svojim potrebam.
in drugih dreves, v poletnem času pa se radi pasejo
tudi na zelnatih rastlinah ob vodah.
Ker so bobri zelo iznajdljivi in prilagajajo okolico svo- pogosto uporabljajo iste poti v in iz vode, lahko na
jim potrebam, jim pravimo da so “ekološki inženirji”. S strmih brežinah opazimo blatne drče ali “tobogane”,
podiranjem dreves in gradnjo jezov popestrijo reč- ki jim olajšajo dostop do vode. Včasih lahko v blatnih
ni tok in tako vplivajo na mnoge druge vrste in jim tleh opazimo sled širokega repa, ki ga vleče za seboj
omogočajo pestrejše življenjske prostore. Zato so ali odtise šap. Ti so lahko podobni odtisom človeških
zelo pomembni za naravno delovanje rek. rok, vendar imajo plavalno kožico. Bober je v Slove-
niji nekoč že izumrl, vendar se je vrnil po ponovni
Prisotnost bobra najlažje opazimo po obglodanih naselitvi leta 1996 na Hrvaškem. Opazimo ga lahko
in podrtih drevesi, ki visijo v vodo. Veje podrtih dre- predvsem na območju Mure, Drave, Krke, Kolpe in
ves nato uporabijo za gradnjo jezov in bobrišč. Ker Save. Bodite pozorni, morda ga opazite tudi vi!
40 V DIVJINO JULIJ 2024
NASVETI ZA OPAZOVANJE ŽIVALI
ALI VEŠ? Pri iskanju znakov prisotnosti živali moramo biti
pozorni kot indijanski stezosledci. Če se z vodom
odpravite do reke, le poglejte mivko in blato in naj-
Bober drevesa podre zato, ker se prehranju- dite stopinje živali, poglejte pod kakšen most, mor-
je predvsem s poganjki in majhnimi vejami. da je tam vidra pustila vidrek. Če stopinj ne poznate,
Na mestu podrtega drevesa navadno odže-
nejo številni novi poganjki.
OPAZUJ NARAVO
Z NAMI
Foto: Bober na bregu reke Kolpe. Opazimo lahko
značilen širok rep.
jih izmerite z merilom in fotografirate, lahko jih tudi Vabimo vas, da opazujete naravo z nami. Če ste
skicirate na papir. Nato pa jih lahko poiščete v knjigi opazili ježa, vidro ali dihurja, nam lahko ta poda-
s sledmi. Iz stopinje lahko izdelate tudi mavčni odli- tek sporočite, sporočite pa nam lahko tudi, če
tek. Za raziskovanje vode in življenja v njej, pa vam bo ste opazili katerokoli žival povoženo. To storite
zelo prav prišla vodna mreža ter posoda, kamor boste preko telefonske aplikacije iNaturalist. Prenesite
spravite svoj ulov in si ga pobližje ogledali. Raziskujete si brezplačno aplikacijo na vaš pametni telefon,
in presenečeni boste, koliko je različnega življenja je se vpišite in poiščite projekta “Opažanja živali
(lahko) v vodi! — Dinaricum” in ”Seznam povoženih živali —
Dinaricum”. Ko boste vnesli opažanje, v prvega
Če imamo srečo, pa lahko včasih bobra ali vidro celo označite samo žive živali, v drugega pa samo
opazujemo. Najbolje je, da se z daljnogledom usede- povožene. Z zbranimi podatki si bomo priza-
mo na pregledno mesto ob vodi, 1 uro pred sončnim devali za povečanje varnost v prometu ljudi
zahodom in v tišini opazujemo dogajanje, morda se in drugih živali. Zbiranje podatkov poteka
vam nasmehne sreča. Da nas živali ne opazijo, nam v sklopu projekta
pomaga, če se pokrijemo s kakšnim šotorskim krilom. društva Dinaricum
z naslovom “Jež,
Vendar pozor! Do živali smo spoštljivi, jih ne plašimo in kam greš?”, ki ga
ne hranimo. Če v vodi ulovimo živali v mrežo, jih vselej sofinancira Mestna
vrnemo na mesto, kjer smo jih našli. občina Ljubljana.
ŠTEVILKA 2 KNJIGOŽER & FILMOLJUB
V DIVJINO 41
Zraven na polici
Skupaj v novo taborniško leto
