Revija Tabor 2023/2
Raziskujem, torej sem 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
LUNA PLANETI
Poleg ozvezdij lahko na jasen poletni večer s Planeti se to poletje večinoma nahajajo v smeri
pomočjo daljnogleda ali preprostega teleskopa proti Soncu, zato so na nebu čez dan in jih ne
opazujemo kar nekaj zanimivih nebesnih objek- moremo videti. Izjema je Saturn, ki je 15. julija
tov. Če pa o opazovanem objektu tudi kaj prebe- na vzhodnem-jugovzhodu (VJV) iznad obzorja
remo, bomo bolje razumeli, kaj sploh gledamo. pokukal okrog 23.00, najvišjo točko na nebu pa
je dosegel ob štirih ponoči. En mesec kasneje se
Eden najbolj očitnih objektov za opazovanje je Luna. je vzhod premaknil za dve uri nazaj, zato ga lahko
S pomočjo daljnogleda ali teleskopa lahko opazimo v drugi polovici poletja vidimo veliko bolj zgodaj.
nekatere večje kraterje. Največji med njimi je krater Saturn je čudovit planet za opazovanje, saj ga
Tycho, ki leži na Luninem južnem polu in katerega obkrožajo veličastni obroči. Ti so sestavljeni ve-
žarki razdejanja segajo do 1500 km daleč. Z daljno- činoma iz vodnega ledu in nekaj cm velikih kam-
gledom lahko bolj natančno pregledamo tudi Luni- nov ter prahu. Novejše raziskave kažejo, da so
ne temne lise, ki jih imenujemo Lunina morja. Ta so obroči nastali med 10 in 100 milijonov let nazaj,
nastala, ko se je lava razlila čez ogromne površine in približno v času, ko so na Zemlji živeli dinozavri.
se strdila v temno kamnino, imenovano bazalt. Kaj Kaj jih je ustvarilo, trenutno ni znano, možno pa
točno je povzročilo razlitje lave, ni popolnoma jasno. je, da jih je ustvaril razpad preteklih Saturnovih
Možno je, da se je v Lunini mladosti med strjevanjem ledenih lun ali kometov, ki so se ujeli v Saturnovo
skorja razpočila, zato je iz razpok začela teči lava. Lah- gravitacijsko polje.
ko pa, da so pri velikanskih trkih nastali ogromni kra-
terji, ki so jih zalila jezera lave. Dve uri za Saturnom se na vzhodnem horizontu
pojavi še en plinasti orjak, Jupiter. Gre za naj-
Ste vedeli, da je prva človeška odprava na Luno – večji planet v našem osončju, ki je zanimiv tudi
Apolo 11 – pristala na morju tišine (sea of tranqu- zaradi svojih štirih najsvetlejših lun (vidnih z dalj-
ility), ki ga na sliki Lune vidimo označenega z rdečo nogledom). Prvi jih je leta 1610 opazil Galileo Ga-
puščico? Človeške odprave so na Luni pustile tudi lilei, zato jih imenujemo Galilejeve lune. Galileo
zrcala. Ta niso namenjena popravljanju frizure vseh je ugotovil, da krožijo okrog Jupitra, ne pa Zem-
obiskovalcev Lune, ampak so koristna pri merjenju lje. S tem se je končalo obdobje geocentričnega
oddaljenosti Lune od Zemlje. V ogledalo lahko na- sistema, po katerem naj bi bila Zemlja v središču
mreč z Zemlje posvetimo z laserjem in izmerimo čas vesolja in bi se vse vrtelo okrog nas.
potovanja svetlobe do Lune in nazaj. Znanstveniki so
ugotovili, da se Luna od Zemlje oddaljuje za 4 cm na ZVEZDE
leto, zato nikoli več ne bo tako blizu, kot je letos. Najsvetlejša zvezda na nebu severne poloble je
Arktur, sledi ji Vega. Zvezdi sta lahko prepoznavni.
Arktur v prvem delu noči vidimo kot izstopajočo
zvezdo na zahodnem delu neba, Vega pa se nahaja
skoraj navpično nad Arkturjem, nagnjena kanček
proti vzhodu.
Oddaljenost objektov na nebu
lahko merimo s pomočjo časa, ki
ga potrebuje svetloba, da doseže
izbrani objekt. Razdalja med
Zemljo in Luno je 1,3 svetlobne
sekunde, saj svetloba potrebuje
1,3 sekunde, da prepotuje vmesno
razdaljo. Od Sonca do Zemlje
svetloba potuje osem minut, od
Arkturja do Zemlje pa 37 let.
16 V DIVJINO AVGUST 2023
ZVEZDNE KOPICE čudovito modrikasto kopico Plejade, ki je v juliju vi-
V zvezdnih kopicah zvezde niso “na kupu” le navi- dna blizu vzhodnega horizonta okrog treh ponoči,
dezno, ampak gre za gručo zvezd v vesolju, ki jih zato jo ima čast videti samo nočna straža tabora.
skupaj drži močna gravitacija. Njihov izvor je po-
gosto meglica iz prahu in plinov, ki se ponekod GALAKSIJE
začne gostiti in ustvarijo se zametki zvezd. V nekem Galaksije si lahko predstavljamo kot ploščate elip-
trenutku sta v njih pritisk in temperatura tako viso- se zvezd in meglic. Zemlja je del galaksije Rimska
ka, da začnejo svetiti in rodijo se zvezde. Vse zvez- cesta. Ker se naš planet nahaja znotraj te eliptične
dne kopice ne nastanejo na takšen način in včasih plošče, to domačo galaksijo na nebu vidimo kot
njihovega izvora ne poznamo. ravno osvetljeno cesto.
Tisti, ki se bo potrudil poiskati zvezdo Antares v Poleg Rimske ceste lahko na nebu vidimo tudi
ozvezdju Škorpijona, bo s pogledom rahlo na za- Andromedino galaksijo. Najdemo jo tako, da si
hod našel zvezdno kopico M4. Na eni tretjini poti ozvezdje Kasiopeje predstavljamo kot črko “w” in se
med Vego in Arkturjem pa se nahaja najsvetlejša premaknemo za tri razdalje med poljubnima sose-
kopica, imenovana M13, ki je znana kot najbolj dnjima zvezdama Kasiopeje v smeri puščice, ki jo
prestižna zvezdna kopica, vidna s severne poloble. tvori desni “v”. Andromeda je od nas oddaljena 2,5
Z daljnogledom in šibkimi teleskopi jih vidimo kot milijona svetlobnih let. S preprostim daljnogledom
nekoliko svetlejše packe ali zvezde, za razlikovanje ali teleskopom jo vidimo kot svetlejšo meglico. Kot
posameznih zvezd znotraj kopice pa so potrebni je razvidno na sliki, se zraven nahaja še ena manjša
večji teleskopi. S prostim očesom si lahko ogledamo galaksija, ki jo lahko vidimo s teleskopom.
Andromeda bo
čez 5 milijard let
trčila z Rimsko
cesto, a brez
skrbi. Zvezde
so v resnici tako
daleč narazen,
da do dejanskih
trkov zvezd
(razen kakšne
izjeme) sploh ne
bo prišlo.
IZVEDI VEČ
VAM PRIMANJKUJE
DOBRIH ŽELJA?
Vsem, ki bi se radi dodatno pripravili na
nočna opazovanja, priporočam program
Meteorni roj Perzeidi bo deževal utrinke Stellarium, s katerim lahko sami preiščete
med 17. julijem in 24. avgustom. Največ nočno nebo in najdete objekte, ki vas
jih bomo videli zjutraj pred zoro, ko jih bo zanimajo. Za ljubitelje astronomije pa pri-
lahko tudi prek 60 na uro. poročam tudi YouTube kanal Astrum, ki je
dober vir poljudnega raziskovanja vesolja.
ŠTEVILKA 2 V DIVJINO 17
