12 / VEŠČINE Besedilo: Martin Justin
Pišem in ustvarjam
Veščina Urednik glasila
Si predstavljate, da bi lahko brali Tabor, ki bi vseboval samo vsebine, povezane z dogajanjem v vašem
rodu? Če si preberete članek, boste videli, da to sploh ni tako nemogoče, pravzaprav se boste lahko
veščine Urednik glasila lotili kar takoj.
Morda zaradi tradicije in poudarjanja pomena je kolektivni trud, proces izdelave, ki naj vključuje
narave, gibanja, dela v skupini in družabnosti pri kar največ članov rodu od grč do najmlajših MČ-jev
tabornikih pogosto pozabljamo na pomembnost in murenčkov. Zato predstavljam nekaj predlogov
umetniškega izražanja in članom rodu (tako kot in nasvetov za izdelavo rodovega glasila, ki je lahko
šole svojim učencem) ne nudimo dovolj možnosti za projekt voda, GG družine ali celotnega rodu.
ustvarjanje, sploh tisto tiho in samostojno – pisanje.
Dobra in pogosto neizkoriščena možnost za to se mi Kako začeti?
zdi rodovo glasilo, ki lahko, če ni samo sebi namen, Glasilo najprej potrebuje urednika. Lahko gre
postane kraj, kjer lahko člani rodu načeloma varno in samo za eno osebo, a je po mojem mnenju bolje, da
svobodno ustvarjajo, vadijo pisno izražanje, razmišljajo, si uredniške naloge razdeli skupina ljudi. Ta uredniški
se učijo ... Izdelovanje rodovega glasila ponuja mnogo odbor mora najprej ugotoviti, kakšno glasilo sploh
najrazličnejših nalog in izzivov (pisanja, fotografiranja hoče: katere rubrike bodo vsebovane, kakšni bodo
in ilustriranja, grafičnega oblikovanja, urednikovanja članki (kako dolgi, bolj šaljivi ali resni, novinarski
do dogovarjanja s tiskarjem), pri reševanju katerih ali bolj "esejski spisi"), ali bodo objavljeni vsi članki
lahko člani pridobijo ogromno novega znanja, ki bi ali jih bodo lahko uredniki tudi zavrnili, bo kdo slo-
ga sicer težko. Ni treba, da je rodovo glasilo popolno, govno in vsebinsko popravljal članke, koliko strani
dobro napisano in izvrstno oblikovano, pomembnejši bo imelo glasilo in v kakšen formatu bo natisnjeno,
Foto: Pija Šarko
VEŠČINE / dogodivščina 13
kako pogosto bo izhajalo, ga bodo tiskali člani sami
ali bo rod plačal tiskarja, kdo vse bo sodeloval itn.
Odgovori na ta vprašanja so odvisni od mnogih stvari,
a je predvsem pomembna ena: namen, s katerim se
glasilo ustvarja. Želimo promovirati rod, pridobiti
nove člane, pokazati staršem, kaj počnemo na rodo-
vih akcijah, sami sebi napisati zabavno čtivo, vaditi
pisanje in članom omogočiti, da predstavijo svoje
pisne izdelke? Verjetno malo vsega, hkrati mislim, da
bi morali poudariti predvsem zadnje od naštetega:
učenje pisanja. Zelo redko namreč dobimo prilož-
nost, da bi vadili pisanje (no, razen v šoli, pa še tam
izjemno nekonstruktivno), čeprav predstavlja velik in
pomemben, povsem praktičen del našega življenja.
Zato se mi zdi pomembno, da pri pisanju besedil za
glasilo sodeluje čim več članov. Zato naj bodo prispevki
čim bolj raznovrstni: od reportaž z akcij, intervjujev,
mnenj, zgodb, šal, horoskopa do predlogov za filme
in knjige itn. Dobro je tudi (a ne vedno mogoče), da
pisce nekdo mentorira, popravlja njihove prispevke
in jim svetuje s slogovnimi in vsebinskimi popravki.
Kaj potem?
Ko se urednik ali skupina urednikov odloči, kakšno
glasilo sploh hoče, ko oblikuje vizijo in načrt, je čas,
da razdeli naloge, določi roke, se dogovori s pisci,
oblikovalci, fotografi, ilustratorji, tiskarji, skratka
vsemi, ki jih potrebuje. Ja, večji del uredniškega dela
Foto: Matic Pandel
predstavlja pisanje e-pošte, sestankovanje, opozarjanje
ljudi na roke in podobne neprijetnosti. V mislih je
pomembno imeti, da je potrebno piscem "naloge" vedno najde kdo, ki na akcijah fotografira (ali pisec
razdeliti najmanj en teden vnaprej (bolje več), da jih prispevka naredi kakšno fotografijo s telefonom).
je treba vmes opominjati, da se zagotovo vsi ne bodo Seveda se vse zgoraj naštete komplikacije znatno
držali rokov, da lahko kdo odpove in bo potrebno iskati povečajo (ali zmanjšajo) s povečanjem (ali zmanjša-
zamenjavo ... Na kratko: vzemite si dovolj časa. Pri njem) števila strani glasila – spet, odvisno od želja
rodovem glasilu to niti ni tak problem, saj običajno urednikov, a meni so vedno bolj všeč daljša, skrbno
ni vezano na točen datum izdaje (kot recimo revija oblikovana, tematsko razgibana glasila, četudi izidejo
Tabor ali katerokoli zaresno časopisje) in lahko izide le enkrat ali nekajkrat na leto.
kakšen teden ali mesec pozneje, a je vseeno pomembno,
sploh če glasilo izhaja mesečno. Potem, ko uredniki Na koncu
dobijo vse članke, jih morajo namreč še pregledati Ko je glasilo lektorirano, oblikovano, opremljeno
in lektorirati (zelo pomembno!), popraviti (če so se s fotografijami, ilustracijami, naslovnico, kolofonom
za popravljanje odločili in imajo mentorja), poslati (poimenski seznam sodelujočih z njihovimi funkci-
nazaj piscu, da pregleda in potrdi popravke, še sam jami), skratka vsem, kar sodi zraven, in shranjeno
kaj spremeni ... Vse to pa ponovno traja nekaj časa. v datoteki PDF, ga je treba le še natisniti. Kot sem že
Že pred tem procesom zbiranja člankov se je dobro omenil: daljša, redkeje izhajajoča glasila da rod lahko
dogovoriti tudi z oblikovalcem, da ima ta dovolj natisniti profesionalnemu tiskarju (to je seveda precej
časa za pripravo dizajna, morda celo, da pripravi več drago ...), lahko ga natisnejo kar člani sami ali ga nesejo
predlogov, med katerimi lahko uredniki izbirajo, še v bližnjo fotokopirnico. Kakor koli, pomembno je, da
kaj predlagajo. S fotografijami je lažje, saj se običajno se glasilo natisne in bere.
