Revija Tabor 2017/4
Marčevska vnema 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 / TABORNIŠKA SKRINJA
Zgodovina taborništva
za vodnike Besedilo: Katarina Miklavec
Zgodovina taborniške organizacije poleg pomembnih prelomnih dogodkov obsega tudi simbole,
šege in navade, ki jih upoštevamo pri aktivnostih. Zaradi njih se razlikujemo od drugih mladinskih
organizacij in hkrati predstavljajo našo vez s preteklostjo.
Kako učiti zgodovino taborništva? za lepoto življenja v naravi moč utešiti slo mladine po
romantičnih doživetjih in jo tako oddaljiti od razvad
Podajanje znanja o zgodovini taborništva nam
nenaravnega življenja." (Grašič, 1984)
pogosto predstavlja izziv, ker ne najdemo zanimivega
V današnji organizaciji imamo kar nekaj zametkov
načina, kako otrokom predstaviti pomembne dogodke
gozdovniških šeg in navad. Prevzeli smo organizacijo
in z njimi povezane letnice. Vendar zgodovina niso zgolj
v rodove, za katere so gozdovniki izbirali romantična
letnice, so tudi simboli, s katerimi se poistovetimo, pa
imena, ki so ponazarjala krajevne in naravne značil-
tudi šege in navade, zaradi katerih si pravimo taborniki.
nosti (npr. Rod vzhajajočega sonca v Ljubljani, Rod
Namesto suhoparnega navajanja zgodovinskih dejstev
črnega diamanta v Trbovljah), ločevanje starostnih
naše organizacije lahko zgodovino predstavimo tako,
skupin z različnimi barvami rutk in prižig večnega
da otrokom razložimo, zakaj stvari počnemo, kot jih
ognja, ki ne sme ugasniti med bivanjem v taboru. Pa
počnemo, in ozavestimo zgodovinsko podlago naših
tudi taborniška himna Dviga plamen se iz ognja je bila
šeg, navad in simbolov.
prvotno himna slovenskih gozdovnikov (Grašič, 1984).
Kaj so navade in kaj šege?
Navade so opravila, ki se v našem vsakdanjiku
pojavljajo redno, običajno ob istem času, npr. zbor
na taboru. Šege pa so opravila, s katerimi hočemo
ponazoriti pomen dogodka, npr. taborniški krst. Za
oboje je značilno, da urejajo odnose in krepijo občutek
pripadnosti organizaciji (Simončič, 1991). Zalezovalna igra Vir: Skavt, str. 176
Gozdovniške prvine
Slovensko taborništvo se je razvilo z združevanjem
elementov gozdovniške in skavtske organizacije. Or-
ganizaciji sta se razvili v začetku 20. stoletja, z le nekaj
leti razmika. Smoter obeh je bil mladino osvoboditi
vpliva mest, jih spraviti v naravo in učiti spretnosti
preživetja z najskromnejšimi potrebščinami.
Gozdovniško gibanje se je razvijalo pod taktirko
naravoslovca in umetnika Ernesta Thompsona Se-
tona. Na svojih popotovanjih po ameriški divjini je
slikal, pisal in se družil z Indijanci, opazoval živali in
rastlinstvo vseh vrst (Grašič, 1984). Svoja spoznanja
o naravi je strnil v gozdovniško gibanje, ki je od leta
1902 delovalo po vzgojni metodi woodcraft. Metoda
je dobila ime, sestavljeno iz besed gozd in spretnost,
"kar pomeni spretnosti živeti v gozdu ali na splošno
rečeno živeti v prosti naravi" (Hönn, 1986). Seton je
bil predvsem prepričan, da je "s poudarjanjem smisla Peka kruha. Vir: Skavt, str. 130-31
TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23
Veščine. Vir: Skavt, str. 32-33
Skavtske prvine
Skavtsko organizacijo je
vodil Robert Baden-Powell,
general, ki je bil zaradi voja-
ških zaslug imenovan v lor-
da (Hönn, 1986). Po prvem
poskusnem taboru, ki ga je
izključno za dečke organiziral
na Brownsea Islandu leta
1907, je svoje privržence
imenoval scouts, ker jih je
podobno kot izvidnike v vojski uril v preživetju v na-
ravi, učenju zakonitosti narave, kako se v njej znajti,
izslediti živali in se braniti pred naravnimi nevarnostmi
(Baden-Powell, 1932). Od skavtske organizacije smo
prevzeli nošenje uniforme (podobno kot vojaki)
Morganova igra. Vir: Skavt, str. 59
oziroma, kot jo danes imenujemo, kroj, zavezovanje
vozla na rutki, le da so oni to počeli kot opomnik, da Šege in navade, ki se jih še danes poslužujemo,
morajo vsak dan opraviti dobro delo, člani organizacije izvirajo iz kulture Indijancev in divjih plemen, kjer
so organizirani po vodih s 6 člani. Skavti so najmlajše so vzor iskali gozdovniki, in od raziskovalcev, znan-
člane imenovali volčiči in svojemu vodniku pravili stvenikov in bojevnikov, od koder so svoj program
Akela. Tako so namreč imenovali vodjo volčjega tropa črpali skavti (Grašič, 1984). Tako še danes ohranjamo
v knjigi Knjiga o džungli, avtorja Rudyarda Kiplinga, simbole, ki sta jih skovala dva moža v 20. stoletju
iz katere so črpali ideje za program. Stenčas pa je bil v prizadevanju, da bi mladini približala naravo. Še
po skavtski navadi oblepljen z brezovim lubjem in vedno stremimo k uresničevanju njunih načel in
zato imenovan na brezovem lubju (Simončič, 1991). uresničevanju gesla "Nazaj k naravi", s čimer tudi mi
ustvarjamo boljši svet. In kot je rekel Baden-Powell:
Aktivnosti "Edini način, kako doseči srečo, je, da srečo podarja-
Starejše vire lahko uporabimo za spoznavanje mo bližnjim. Poskusimo pustiti svet za seboj kanček
korenin naše organizacije, hkrati pa lahko iz njih boljši, kot smo ga dobili."
črpamo ideje za pripravo vodovih srečanj.
• Prebiramo Setonove zgodbe, npr. Rolfa Gozdovnika Viri
ali Kiplingovo Knjigo o džungli. • Simončič, T., 1991. Šege in navade.
• Uporabimo priročnik Skavt za pregled starejših Ljubljana: ZTS.
veščin (npr. Čebelar, Vrtnar, Rokodelec, Gozdar), • Baden-Powell, 1932. Skavt: navodilo za
pripravo iger in drugih aktivnosti (npr. vremeno- vzgojo dobrih državljanov. Ljubljana.
slovje, postavitev ležišč, peka kruha, branje sledi). • Grašič, M., Matjažič, M., 1984. Skavti
• Na vodovo srečanje povabimo starejše tabornike, in gozdovniki na Slovenskem. Maribor,
da predstavijo, kaj so oni nekoč počeli na vodovih Muzej narodne osvoboditve Maribor.
srečanjih. • Hönn, R. 1986. Gozdovnik Pešendaš.
• Črpamo iz prispevkov v rubriki Taborniška skrinja. Ljubljana, Borec.
