Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
18 / STRUPENE RASTLINE
Listi, korenina, cvetovi
Je enoletna ali trajna rastlina, ki zraste do 1,5 metra
visoko. Lahko je v obliki grma ali drevesa. Steblo je
gladko, okroglo in zelo rogovilasto. Listi so jajčaste
oblike, neenakomerno zajedeni in nazobčani. Korenina
je bela in močno razraščena. Cvetovi so posamični in
na koncu poganjkov. Čaša je peteroroba, venec je bel,
včasih tudi lilast ali vijoličen z nazobčanim robom.
Bodičasta glavica vsebuje številna semena, ki so rja-
vočrne barve. Cveti od konca junija do septembra.
Cvet lepo diši. Listi so brez duha. Okus je slan, grenek
in zoprnega duha.
Bodimo pozorni
Cela rastlina je zelo strupena za ljudi in živali. Za
zajce pa rastlina ni strupena. Rastlina je zelo narko-
tična in so jo včasih zlorabljali. Liste zlorabljajo tudi
tako, da jih dajejo v pivo, kar povzroča večjo pijanost.
S takšno omamo so ženske večkrat posiljevali. Rastli-
no so pogosto uporabljali za umore. Zastrupitev se
večkrat kaže kot močna slabost, bruhanje, dremavost,
zmedenost, drgetanje udov, hudi astmatični napadi
in na koncu pride do zastoja srca.
Navadni Kako si pomagamo?
kristavec Piti moramo močno kavo, zavretek iz hrastovega
lubja, kis ali veliko nerazredčenega limoninega soka.
(Datura stramonium) Takoj moramo poiskati zdravniško pomoč!
Besedilo in fotografiji: Kosobrin
Navadni kristavec je iz Indije prišel v Evropo,
verjetno so ga v Evropo prinesli Romi. Raste
po puščah, grobljah, vrtovih in njivah. Nekoč
so ga uporabljali v čarovništvu. Vsa rastlina je
smrtno strupena, še posebej listi in plodovi.
Družina: razhudnikovke
Domača imena: svinjska dušica, angelska trobenta,
bodeča jabuka, bodeče jabolko, bulnica, bulnjak,
hrustec, hudobilnik, kristavca, kuželjnik, kuželje,
pikec, pokalica, Polonino seme, skirnjak, volek.
Tuja imena: jimsonweed, Devil’s snare (ang.),
Gemeine Stechapfel, Weiße Stechapfel (nem.),
el estramonio (špa.), le Datura officinal, Stramoine
(fra.), bijeli kužnjak (hrv.).
Učinkovine: alkaloida atropin, hiosciaminin
skopolamin.
Z OGNJIŠČA / raziskovanje 19
Piščanec s fižolom in koruzo
Besedilo: Anja Novljan, fotografiji: Matic Pandel
Sestavine: 4 piščančji fileji, češnjev paradižnik, koruza na storžu ali koruzni vršički, bel fižol
v konzervi, 2 stroka česna, olivno olje, maslo, sol, poper, sir.
Potrebščine: alu folija, nož, žlica, odpirač za konzerve.
Čas priprave: 60 minut
3.
1.
Na začetku dobro začinimo Koruzo lahko kupimo v storžu že pol kuhano ali uporabimo kar
meso. Pripravljene liste folije na- vršičke iz konzerve. V primeru da uporabljamo cel storž, ga narežemo
oljimo in s tem preprečimo, da bi na kose. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj so storži zelo trdi in
se hrana preveč prijemala. Na tako potrebujemo kar nekaj moči, da jih narežemo. Koruzo nato dodamo
pripravljeno folijo položimo meso. ostalim sestavinam.
Čez meso razporedimo fižol. Na koncu dodamo že na lističe narezan česen, dodatno začinimo
Količino seveda prilagajamo željam (seveda lahko uporabimo dodatne začimbe po želji) in na vrh dodamo
in okusu. Nato dodamo narezan še žlico masla, zaradi katerega bo hrana mehkejša in bolj sočna. Zavitek
paradižnik. Češnjev paradižnik položimo ob žerjavico in pustimo vsaj 20 minut, da se meso dobro sku-
narežemo na polovice, če takega ha. Medtem zavitek tudi večkrat obrnemo. Ko je jed kuhana, ji povrhu
paradižnika ne najdemo ali ga lahko dodamo še sir. 4.
nimamo najraje, lahko na manj-
še kose narežemo tudi običajen 2.
paradižnik.
