Revija Tabor 2016/9
Šola za življenje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 / VEŠČINE
Velike zveri Slovenije
Besedilo: Tadeja Rome
Slovenijo prekriva skoraj 60 % gozdov, zato ni čudno, da smo taborniki z gozdom tako povezani. Ali
med nabiranjem skladovnice ali med pohodnimi izleti opazite vse živali, ki tam bivajo? Verjetno veči-
noma opazite le manjše živali, velikih zveri, kot so rjavi medved, volk in evrazijski ris, pa večinoma ne
vidimo in smo veseli že njihovih sledi.
Evrazijski ris (Lynx lynx)
Evrazijski ris je tretja največja evropska zver in
največja evropska mačka. Prepoznamo ga po značilnih
čopkih dlake na uhljih in nekoliko pikčastem kožuhu.
Nad plen se prikrade iz zasede, močni vpotegljivi
kremplji in ostri zobje pa mu omogočajo, da sam
ulovi plen, saj je samotar.
V preteklosti je bil ris v Sloveniji iztrebljen, v 70. letih
prejšnjega stoletja pa so jih k nam ponovno naselili in
nekaj časa je kazalo, da je populacija stabilna. Trenu-
tno pa risu v Sloveniji kaže zelo slabo. Strokovnjaki
si prizadevajo in želijo, da bi v prihodnjih letih v več
časovnih razmakih lahko ponovno naselili nekaj risov
in z znanjem o varstveni genetiki, ki ga imajo sedaj,
uspešno spremljali to naselitev - in upajmo, da tudi
širitev in ohranitev populacije.
Sprednja šapa medveda. Foto: Tadeja Rome
Rjavi medved (Ursus arctos)
Rjavi medved je največja evropska zver. Spada
v družino medvedov, glede na prehrano ga uvrščamo
med vsejedce. Kljub svojemu izgledu se večinoma
prehranjuje s hrano rastlinskega izvora. V gozdnem
ekosistemu* je pomemben predvsem kot raznašalec
semen plodonosnih rastlin in kot mrhovinar, s čimer
sodeluje pri ohranjanju zdrave populacije* divjadi*.
Zaradi drobljenja njegovega habitata* so vse
pogostejše prometne nesreče: v naseljih si v smet-
njakih išče hrano, zaradi česar prihaja do konfliktov
s človekom. V zadnjem času strokovnjaki stremijo
k čim bolj uspešnemu preprečevanju konfliktov, tudi
z namestitvijo t. i. medovarnih smetnjakov. Vir: Wikimedia Commons
VEŠČINE / dogodivščina 13
Volk (Canis lupus) Jesenske dobrote
Volk je druga največja evropska zver in največji Veliko gozdnih živali, med njimi je tudi medved,
pripadnik družine psov, kamor med drugim spada se hrani z gozdnimi plodovi. Seveda jih je veliko
tudi lisica. Največkrat lovijo v tropu, kose mesa užitnih tudi za ljudi. Z vodom ali GG družino se
pa kar v želodcu prinesejo do brloga in samice lahko na jesenovanju preizkusiš v peki palačink
z mladiči, ki se lahko nahajajo tudi več 10 km s kostanjevim pirejem, izdelovanju želeja iz gloga,
stran. Večinoma se hranijo z jelenjadjo, srnjadjo, ki mu rečemo tudi medvedove hruške, žejni pa
divjimi prašiči in tudi z mrhovino, priložnostno si lahko skuhate kavo iz želoda!
pa napadejo tudi drobnico. Tako kot medved ima
tudi volk v gozdnem ekosistemu pomembno vlogo, Žele iz medvedovih hrušk
saj pripomore k ohranjanju zdrave populacije Naberemo rdeče jagode navadnega gloga
divjadi, s tem ko pleni šibkejše osebke. (Crataegus laevigata) - medvedovih hrušk. Jagode
S tuljenjem, uriniranjem in iztrebljanjem stisnemo skozi cedilo, da odstranimo koščice.
označuje svoj teritorij*, kar je strokovnjakom Po potrebi si pomagamo z vodo. Dodamo nekaj
tudi v pomoč pri ocenjevanju števila volkov - oce- žlic medu in dobro premešamo. Ker glog vsebuje
njevanju velikosti populacije, kar je pomembno pektin, dodatna želirna sredstva niso potrebna,
za upravljanje z volkom. ampak zmes pustimo na zraku dobro uro, da se
strdi. Žele lahko narežemo na koščke in ga jemo
kot bonbone.
Slovarček manj znanih izrazov
• Ekosistem: del Zemlje, ki združuje
Kava iz želoda
življenjsko združbo in življenjski Naberemo nekaj pesti lepih želodov, ki jih
prostor, torej žive in nežive dejavnike olupimo in nato narežemo na kocke. Kocke
okolja, npr. gozd, travnik, morje. želoda zavijemo v gazo ali blago, da naredimo
• Divjad: prostoživeče vrste sesalcev in "čajno vrečko", ki jo namočimo v vrelo vodo
ptic, ki jih lovci lahko lovijo. in prekuhamo. Rjavo vodo odlivamo stran in
• Habitat: življenjsko okolje, npr. di- dodajamo novo, kar naredimo približno 7- do
narski gozd. 8-krat. S tem odlijemo tanine, ki povzročajo
• Populacija: skupina osebkov iste zaprtje. Ko je voda, kjer prekuhavamo želode,
vrste, ki živi na določenem območju čista, vemo, da smo tanine odstranili. Takrat
v določenem času. želode prepražimo, da postanejo temno rjave
• Teritorij: življenjski prostor določene barve. Prepražene želode zdrobimo v možnarju,
živali, npr. tropa volkov, posameznega prelijemo z vročo vodo in kava je nared!
medveda ali risa.
• Varstvena genetika: uporaba genetike Kostanjev pire
za ohranjanje vrst. Sestavine: 500 g kostanja, 5 dcl mleka, 30 g mas-
la, 75 g sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja
Priprava: Kostanj zarežemo ter kuhamo
v vreli vodi 5 minut, nato ga olupimo. Olupljen
kostanj in sladkor (po želji tudi vaniljev sladkor)
pristavimo v hladno mleko, ki ga zavremo in
kuhamo, tako da se kostanj povsem zmehča.
Kuhan kostanj odcedimo, mleko shranimo za
kasneje. Vroč kostanj pretlačimo, vanj vmešamo
še maslo. Po potrebi razredčimo z mlekom, ki
je ostal od kuhe.
Nasvet: Kostanjev pire lahko uporabimo kot
nadev za palačinke!
