Revija Tabor 2016/11
Novembrski jagodni izbor 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
16 / ZAVOZLANO
Prusikov in francoski vozel Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Prusikov vozel uporabljajo alpinisti pri vzpenjanju po vrvi. Zanj je značilno, da zategnjen dobro drži,
popuščen pa drsi po debelejši osnovni vrvi.
Prusikov vozel
Potrebujemo debelejšo vrv in tanjšo vrvico, katere
prosta konca sta zvezana s prepleteno osmico, ribiškim
vozlom ali drugim podobnim. Za vzpenjanje po vrvi
naj bo tanjša vrvica debela okrog 6 mm, za ostalo
taborniško uporabo pa je lahko tudi nekaj tanjša.
S tanjšo vrvico najprej okoli debelejše vrvice za-
vežemo kavbojski vozel (puščica na Sliki 1a in Slika
1b), nato pa nastalo zanko še enkrat ovijemo okoli
debelejše vrvi (puščici na Slikah 1b in 1c). Vozel na
Sliki 1d še zategnemo in Prusikov vozel je zavezan.
Na Slikah 1e in 1f je zategnjen Prusikov vozel prikazan zanke izmenično obremenjujemo, neobremenjene
z obeh strani. Pri vzpenjanju po vrvi potrebujemo pa poljubno premikamo po osnovni vrvi gor ali dol.
tri zanke s Prusikovimi vozli na osnovni vrvi, dve za
stopala in eno okoli trupa pod rokami. Posamezne Francoski vozel
Podobno kot Prusikov vozel lahko uporabimo tudi
francoski vozel. Zavežemo ga tako, da zvezano vrvico
nekajkrat ovijemo okrog debelejše vrvice (Sliki 2a in
2b), nato pa daljši konec zvezane vrvice vtaknemo skozi
zanko, kot vidimo na Sliki 2b. Vozel dobro zategnemo.
Francoski vozel dobro drži le pri obremenitvi v smeri
puščice na Sliki 2d, medtem ko Prusikov vozel drži pri
obremenitvi v obe smeri. Prusikov vozel je včasih (ko
je močno zategnjen) težko popustiti, pri francoskem
vozlu pa je popuščanje zelo preprosto.
Taborniki Prusikov vozel (ali francoski) najpogo-
steje uporabimo na bivakiranju, ko z njim napnemo
šotorko ali ponjavo na vrvico, ki smo jo napeli med
dve drevesi (Slika 3). Ker obremenitve niso velike,
Prusikov vozel dovolj dobro drži, tudi ko sta vrvici
enake debeline.
Vid svetuje: Pri uporabi Prusikovega vozla
za varovanje in vzpenjanje po vrvi je nujno
zagotoviti prisotnost odgovorne osebe, ki
obvlada uporabo vozlov v alpinizmu.
ORIENTACIJA / raziskovanje 17
Kaj je to generalizacija?
Besedilo: Jona Mirnik
Pojem generalizacije prevečkrat spregledamo, poznavanje pa nam pomaga pri dojemanju karte
DTK25, državne topografske karte merila 1:25.000, ki jo uporabljamo na večini taborniških
tekmovanj, kar posledično pomeni tudi boljše orientiranje.
Če pogledamo na teren okoli nas, vzemimo na Generalizacija pomeni "posplošitev". Pri risanju kart
primer Gozdno šolo, lahko zaznamo veliko število se srečamo s petimi tipi generalizacije:
različnih objektov in pojavov (z vodnikom/specialistom Izbira, kjer najprej izberemo, kaj bomo na karto
se pogovori, kakšna je razlika). Gozdna šola, totem, narisali in kaj ne.
koš za smeti, šotori in štabni šotori, pa obešalniki Pogojni prikaz za objekte, ki so premajhnih dimenzij
za sušenje perila in kamnit objekt z napeljano pitno za prikaz v merilu, a pomembni za orientiranje, in je
vodo. Opazimo lahko, da se od Gozdne šole teren zato smiselno, da so prikazani na karti. Z vodnikom/
nekoliko spušča proti jezeru, na osrednjem prosto- specialistom se pogovori o linijskih in točkovnih
ru je travnik, v okolici pa mešan gozd. Na vzhodni pogojnih znakih.
strani se nahaja tudi hudourniška struga, do GŠ pelje Združevanje, kjer določene podobne objekte/pojave
gozdna makadamska cesta, na zahodni strani je več združimo. Npr. čeprav je ob cesti zaporedoma 10 hiš,
ravninskega gozda ... jih narišemo 5, 3 manjše grape združimo v eno ipd.
Predstavljajte si - na kakšni karti bi lahko prikazali Poenostavljanje linij, kjer vse ovinke ceste, reke
vse opisano? Merilo karte pogojuje njeno podrobnost ipd. posplošimo.
in natančnost. Če bi pripravili karto večjega merila, Premik, ki se ga poslužimo, če imamo npr. v ozki
kot je npr. skica terena v merilu 1:1000, bi nanjo soteski, široki 25 m, cesto, železnico in reko. 1 mm
narisali posamezne šotore in ostale zgoraj opisane na DTK25 predstavlja 25 m v naravi in v 1 mm širine
objekte in pojave, bi pa kmalu ugotovili, da bi za vso nikakor ne moremo narisati vsega omenjenega, zato
opisano okolico potrebovali krepko več kot A4 list sotesko na karti "razširimo".
papirja, saj v radij 10 cm na papirju spravimo zgolj Sprehodi se po kartah, ki prikazujejo Gozdno
radij 100 m terena. V kolikor pomanjšamo merilo, šolo, od največjega merila pa do DTK25. Poišči vseh
bomo v isti radij zajeli večji radij terena, zaradi česar 5 elementov generalizacije! S poznavanjem genera-
moramo premisliti, kaj in kako bomo na skico ali karto lizacije lahko bolj razumemo, kaj lahko pričakujemo
narisali. Tu torej začnemo uporabljati generalizacijo. na terenu s pogledom na karte različnih meril.
DTK25, M = 1:25.000 Karta za orientacijski tek, M = 1: 7500 Karta za orientacijski tek, M = 1: 1000
Vir: GURS Vir: Orientacijska zveza Slovenije Vir: Orientacijska zveza Slovenije
