Revija Tabor 2013/9
Tu smo za vas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 / MNENJE
Vi in alkohol?
Besedilo: Aljaž Peček, Rod Samorastniki
Alkohol je družbeno-kulturno dejstvo in je splošno razširjena droga v celotnem svetu, če
izvzamemo nekatere muslimanske države. V različnih oblikah ga pijejo bogati in revni, ženske
in moški ter temnopolti in azijski narodi. Omembe najdemo tako v starih svetih spisih kot tudi
v moderni literaturi, da ne omenjamo sommelierstva, elitne domače pivovarske tradicije in
odpiranja penine ob večjih družabnih dogodkih. Ob teh dejstvih je smiselno vprašanje, zakaj je
alkohol tako dobro sprejet, druge droge pa ne? Na to vprašanje ne moremo odgovoriti na kratko,
želel pa sem pojasniti, da je alkohol družbeno dejstvo, ki presega okvire mladinskih organizacij
in je vtkano v vse pore našega življenja.
Zato se mi zdi izredno netaktno in neprimerno izkoriščati nesrečo dveh tabornic za doka-
zovanje neprimernosti alkohola in njegovo povezavo s taborništvom. Avtor prejšnjega sestavka je
spregledal objestnost voznika, ki se je najbolj izrazila v vožnji brez izpita z neprilagojeno hitrostjo
in popolno odsotnostjo občutka za odgovornost po nesreči. Vendar je ta dikcija z namernim
spregledovanjem okoliščin splošno značilna za zagovornike kakršnekoli prohibicije. Kar je problem
povsod, ne samo v taborništvu. Ponazarja širši problem v naši organizaciji.
S prepovedmi družbenih oblik, ki obstajajo skozi tisočletja, ne rešimo ničesar. Prepoved ustvarja
željo, prepovedano je najslajše. Ko kritiki alkohola menijo, da je alkohol družbeni tabu, ga ravno
oni s svojimi dejanji ustvarjajo, saj pri reševanju problematike ne vidijo dlje od prohibicije, ki alko-
hol poriva med štiri stene. S tem ne rešijo ničesar, razen občutka navidezne čistosti, ki zadostuje
njihovemu moralnemu zadoščenju. Iz mnogih kritik proti alkoholu tudi veje prikrito prepričanje,
da so vsi, ki pijejo alkohol, tudi potencialni alkoholiki. Ob tem, da je to groba žalitev, pa to kaže
tudi na pomanjkanje poznavanja problematike. Zloraba alkohola je katalizator problemov in ne
vzrok, kar kritiki namenoma pozabljajo v svoji nikoli končani križarski vojni.
S težavo prekomernega pitja se moramo soočiti, vendar to ne gre drugače kot z vzgojo. Mladina
rada pije in preprečevanje ne bo doseglo uspeha, kar je splošno znano. Mladi taborniki se bodo
z alkoholom vsekakor srečali. Morda je res prav, da ne prvič pri tabornikih, vsekakor pa moramo
biti taborniki tisti, med katerimi se bodo počutili varne, sproščene in pripravljene na sprejemanje
nasvetov starejših. Namesto donkihotovskega zaganjanja v alkoholne mline, bi bili bolj uspešni
metodi pogovor in zgled, ki bi ga vodniki in vodstvo dajali mlajšim. Resda je to za tabornike
vsekakor revolucionarni prijem, vendar sem zagovornik tega, da se mladino pripravi na soočanje
z alkoholom tako, da se jim predstavi kulturno in zdravo uživanje alkohola. Nikakor ni način,
da se jim ponudi alkoholne pijače, vendar obisk vinske kleti ali gurmanska
večerja, ob kateri se spije kozarec dobrega vina, ne bosta škodila. Če želimo
mlade naučiti odgovornosti, se moramo namreč brez moralističnega pristopa
približati vsem razsežnostim njihovega življenja. Seveda to ni vedno lahko,
zato se zdijo prepovedi in moraliziranje edina logična pot.
Objavljeno mnenje je odziv
na prispevek “Mi in alkohol”
v junijski številki Tabora.
OD RODOV / aktualno 35
Taborniki v Hrastovju
Taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra smo že
četrto leto pripravili tabor v objemu starih hrastov
v Grušovljah. Iz Šempetra smo se v tabor, ki so ga
pripravili naši vodniki in GG-ji, odpravili peš. Naj
prej smo si uredili šotore, toteme, vodove kotičke
in kar tekmovali, kdo bo imel lepšega. V času tabora
smo imeli več obiskov. Z zeliščarjem Bertijem smo
spoznali zdravilne zeli, ki rastejo okoli nas, povabili
smo tabornika, ki nam je pomagal splesti obročke za
rutice, zdravnik Rajko pa nas je učil, kako pomagati v
nesreči. Učili smo se uporabljati nož, sekiro in žago, Foto: Rajko in Mateja
kar se sliši grozljivo, toda življenje pri tabornikih ni
lagodno in za veliko stvari moramo poskrbeti sami.
V taboru smo imeli tudi indijanski dan, izdelali
smo si loke, perjanice in vse, kar se potrebuje za
indijansko življenje. Plemena so imela poglavarje
in njihove hčere so bile v veliki nevarnosti, da jih
ugrabijo. Ob večerih so se plemena predstavila s
plesi ob ognju. “Napadli” so nas sosednji taborniki
in nam po dolgotrajnem spopadu ukradli zastavo,
odslužili smo jo s tekom. “Hrastka” sta krstila tiste,
ki so bili prvič na taboru: jedli so črve, žagali deblo
pa še z gorjačo sta jim jih naložila po zadnji plati. Vsi
taborniki v Šempetru se najlepše zahvaljujemo vsem,
ki nam na svoj način pomagajo preživeti nepozabne
Mateja dni v taboru. Morda koga zamika, da se nam pridruži,
Foto: Rajko in
vendar mu sporočamo, pri nas je lepo, ni pa lahko.
Nika in Mojca
