Revija Tabor 2013/9
Tu smo za vas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30 / STRAN VODSTVA ZTS
Zbrala: Teja Čas
ROT 2013
Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT)
Tabolatorij 2013 bo letos potekalo v okolici Logatca: med 27. in 29.
septembrom si bomo skupaj delili gozdove s srnjaki.
5. in 6. oktobra se bo v Zapotoku odvijal Tabolatorij. Organizator, Rod Srnjak Logatec, pripravlja za tek-
Ta je namenjen vodstvom rodov, območij, članom movalce zanimivo traso, na kateri boste spoznavali
komisij in drugim, ki jim bodo teme zanimive in se bližnjo in malo bolj oddaljeno okolico Logatca. Več
nam želijo pridružiti pri razpravi. Razpis s točnimi informacij lahko dobite na spletni strani ROT-a
informacijami in temami delavnic bo na voljo kmalu. oziroma na Facebooku.
Priprave na
konferenco in
mladinski forum
Ekipa za organizacijo Svetovne skavtske konfer-
ence (WSC) in Svetovnega skavtskega mladinskega
foruma (WSYF), ki bosta naslednje leto v Sloveniji,
je tudi čez poletje pridno delala.
Izdelali so predstavitveno brošuro konference,
foruma in Slovenije, namenjeno delegatom iz vseh
članic Svetovne skavtske organizacije, ter dogodek
tudi osebno predstavili na Evropski skavtski kon-
ferenci v Berlinu.
V zadnjih fazah priprav so spletna stran in druge
komunikacijske aktivnosti, o katerih boste že v kratkem
brali, videli in slišali več. Predvidoma konec meseca
bo objavljen tudi razpis dodatnih prostih mest za
prostovoljce v organizacijski ekipi.
Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net.
MNENJE / aktualno 31
Problematičnost pojma
duhovnost
Besedilo: Aljaž Peček
Kot zmerno šolanemu človeku, ki mu to področje ni tuje, so se mi od objave knjižice o duhovnih
praksah po glavi začela motati mnoga vprašanja o ustreznosti pristopa in o pravilnosti razumevanja
pojma duhovnost. Vedno bolj se mi je porajal občutek, da smo se tega problema lotili na napačnem
koncu. Ob mnogih “igricah” in zabavnih zgodbah, ki jih v zvežčiču ne manjka, pa predvidevam,
da ustvarjalci niso upoštevali širšega konteksta stanja moderne duhovnosti v zahodnem svetu.
Navsezadnje jim tega ne smemo zameriti. Kar upam, da tudi meni ne boste.
Duhovnost je izredno raztegljiv pojem, ki ga povezujemo z razumevanjem duhovne resničnosti
pri vsakem posamezniku posebej. Duhovnost zato precej težko definiramo kot samostojen po-
jem, obstajajo pa družbene oblike ali institucije, kamor se ta pojem izredno dobro in razumljivo
priključi. To so religije oziroma urejene oblike verovanja, ki imajo izdelan sistem razumevanja
transcendence, notranjih obredov in metod delovanja v fizičnem svetu (sem spada tudi morala).
Duhovnost v religiji spada v okvir razumevanja transcendence (torej različnih oblik božanstva) v
povezavi s subjektivnim notranjim čutenjem, lahko rečemo tudi z osebnim odnosom, do te višje
resničnosti. Osebna duhovnost se težko razvija sama od sebe, torej brez pomoči skupnosti, ki
črpa iz kulturnega okolja. V tem pa se skrivajo težave moderne, zahodne duhovnosti. Ta se danes
večinoma opira na sinkretistično uporabo religioznih simbolov, ki jih iztrga iz njihovega konteksta
in si jih prilagodi po svojih potrebah. Vse to je delno posledica lažnega občutka, da smo središče
vesolja in pomanjkanja celostnega znanja o tujih kulturah.
Ravno v to past se ujame knjižica. Ker duhovnosti ne definira, zbere določene oblike drugače
legitimnih obredov in jih poenostavi do skrajnosti. Pri tem najde legitimno duhovno komponento
v praktično vsaki taborniški dejavnosti. GG-ji rišejo mandalo? Metode grajenja skupin (teambuild-
ing) so duhovnost? Rasno diskriminacijo rešujemo preko duhovnosti - ali ni to problem izobrazbe
in politike? Objemanje dreves in kasnejša deratizacija rastja v okolici tabornega prostora spada
v koherenten razvoj duhovnosti? Hitrostne zmenkarije imajo poduhovljen cilj? Volitve niso le
brezobziren boj za oblast, ampak kulturen dialog v iskanju višjih ciljev?
Taborniki naj bi stremeli h kritičnemu posamezniku, ki bo znal razločevati dobro od slabega.
Filozofske smeri in verovanja, ki so se kalila skozi daljša obdobja, ponujajo že pripravljene in ko-
herentne recepte. Niso vse religije ali starodobne duhovnosti samo skupek pravljic, ampak nam
lahko ponudijo marsikateri odgovor na vprašanja našega bivanja. Pa to ne pomeni, da moramo biti
religiozni. Potrebujemo le voljo, da se jih potrudimo razumeti. In to v vsej širini, kar pa ni lahko.
Taborniki ne bomo odkrili ali razvili svoje duhovnosti. Za to smo si preveč različni, kar je prav.
Moramo pa spodbuditi najprej znanje, potem iskanje in predvsem kritičnost do vsake sumljive
novodobne “duhovne” prakse in do vsake ideološkosti. Nekritična uporaba fragmentov tuje
kulturne tradicije ali prisiljeno prepoznavanje duha v enostavnih ročnih delih pa gre na žalost v
popolnoma nasprotno smer.
