Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
8 / VEŠČINE
RJAVI MEDVED Zadnje raziskave so pokazale,
da je v Sloveniji med 400 in
500 rjavih medvedov.
(Ursus arctos)
Besedilo: Tadeja Rome, risbe: Petra Grmek
Življenje v gozdu se postopoma umirja, živali hite po še
zadnjih jesenskih opravkih pred prihajajočo zimo in rjavi
medved ni nobena izjema.
Rjavi medved v Medvedka Tinka se ponoči sprehaja po gozdu in išče
Sloveniji načeloma gozdne plodove, med katerimi so na primer želod, žir,
živi v bukovo-jelovih kostanj in črn trn. Pravkar je zavohala glog oziroma
medvedove hruške, kot glog imenujejo medvedi – pa
gozdovih dinarskega
tudi nekateri ljudje – in se jih z veliko vnemo lotila.
visokega krasa. Ker se mora pred zimo dodobra najesti, se rada pase
na gozdnih medvedjih poteh. “Hm, le kaj je to?” si
misli, ko jo smrček opozori na nov vonj. “Tole smrdi po
velikem medvedu, bolje bo, da se umaknem,” se odloči,
saj se raje drži sama zase, kot je v navadi pri medvedih,
poleg tega pa se je letos že spentljala z velikim samcem,
tako da pričakuje naraščaj.
Rjavi medved večinoma je rastlinsko
hrano, npr. gozdne plodove, čemaž,
tudi sadje. Ker pa je tudi poginule
živali in nevretenčarje, npr. ose,
mu pravimo vsejed.
VEŠČINE / igra 9
Ko se sprehajamo po gozdu,
kjer je doma tudi medved,
moramo biti razmeroma
glasni, tako da medved ve,
da smo tam. Rjavi medved
se človeka izogiba, saj ga
zavoha in sliši že na daleč.
V primeru, da se bo medved
počutil ogroženo, se bo
branil, kar lahko privede do
konflikta s človekom, tako
kot pri vsaki živali.
Življenjski prostor rjavega Rjavi medved povprečno prehodi
medveda se giblje 3 do 4 km na dan, lahko pa prehodi
med 100 in 300 km2. tudi do 30 km v enem dnevu.
Obrne se in odhlača po poti, po kateri se je malo prej sprehajal lisjak, kot
ji pove njen super nos. “Ne smem prav dolgo zavlačevati, da me ne prehiti
sneg – brrr, kako je mrzel. Moram si najti brlog, kjer nas nihče ne bo našel
– ne lisica, ne medved, sploh pa ne tista čudna žival, ki hodi po dveh tacah
in plaši vse gozdne živali!”
Po dveh urah trdega iskanja brloga naleti na vrtačo, v kateri najde primeren
prostor za zimski brlog. A glej ga zlomka, Tinka zavoha sveže volčje sledi,
ki jih je prej spregledala, saj je veter pihal v drugo smer. Iz teme se zasliši
globoko renčanje in ko lunina svetloba osvetli brlog, se zasvetita še dva
para volčjih oči. Preplašena Tinka se obrne in se razočarana odpravi dalje
v gozd. V iskanju brloga zase in za svoje mlade zavoha risa, našo največjo
mačko. Čeprav je risova sled stara že tri noči, jo Tinka še vedno dobro voha,
zato se odpravi po njej. “Ponavadi se mi nasmehne sreča, če zavoham risa,
saj so to gibčni in vrli lovci, tako da ostane nekaj hrane tudi zame. Upam,
da bo tudi tokrat tako!” Tinka je imela prav – v listju je našla zakopano, na
pol objedeno srno, s katero se je pretekle noči gostil ris.
