Revija Tabor 2013/10
Načrtujmo uspeh 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 / KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Slivina sladica
Potrebujemo: 1 kg sliv, 2 manjši limoni, 3 klinčke, 5
dl jabolčnega soka, 80 dag sladkorja, sladko smetano.
Priprava: plodove operemo, narežemo, dodamo
klinčke, prilijemo jabolčni sok in jih skuhamo do me-
hkega. Kuhano kašo pretlačimo skozi laneno krpo in
stehtamo. Dodamo sladkor in še enkrat prekuhamo.
Dobljeno maso damo v steklene posodice in pustimo,
da se ohladi. Na vrh damo še stepeno smetano.
Slivin žele
Potrebujemo: 1 kg sliv, 1 kg sladkorja z zgoščevalcem.
Priprava: Slive operemo, jih odcedimo in pretlačimo,
nato jih stisnemo, da dobimo sok. Soku dodamo
sladkor z zgoščevalcem in 20 minut kuhamo. Še toplo
damo v kozarce in zapremo.
Sliva Džem
Potrebujemo: 1,5 kg sliv, 1 kg sladkorja.
(Prunus domestica L.) Priprava: Oprane slive odcedimo, odstranimo
koščice in jih z rokami pretlačimo. V posodo damo 1
Besedilo: Kosobrin
litra vode ter med mešanjem in segrevanjem dodajamo
sladkor. Ko se gosta sladkorna raztopina med vrenjem
Sliva je vitko listopadno drevo s trni iz družine
zbistri, poberemo pene. Slivino kašo mešamo z leseno
rožnic. Zraste do osem metrov visoko in je
kuhalnico 30 minut. Vročo maso damo v kozarce in
odporna proti pozebi. Življenjska doba drevesa
takoj zapremo.
je zelo dolga. Izvira iz Male Azije, najbolj
pogosta je v severni Evropi. Njeni plodovi so
Pri črevesnih težavah
jajčaste oblike in različnih barv. Pri nas je od
vseh sadnih dreves največ prav sliv, med njimi V primeru črevesnih težav trikrat na dan jemo
je tudi veliko različnih sort sliv. slive, ki jih spečemo v pečici. Pojesti moramo pet sliv
pred vsakim obrokom.
Učinkovine: voda, suhe snovi, sladkor, celuloza,
pektin, organske kisline, tanin, rudninske snovi,
vitamin B in C, provitamin A, beljakovine, ogljikovi
hidrati, saharoza.
Uporabnost: proti zaprtju, kurjim očesom,
vnetemu grlu, paradontozi, oteklim jetrom, revmi,
za blažitev črevesnih težav, krepitev dlesni, za
zniževanje visokega krvnega tlaka, za zaščito pred
arteroisklerozo in infarktom. Pri zdravljenju up-
orabljamo presne plodove brez koščic ali posušene
plodove brez koščic.
Iz sliv, ki jih uporabimo bodisi sveže bodisi
posušene, lahko naredimo sok, sirup, marmelado,
džem, kompot itd.
ASTRONOMIJA / raziskovanje 19
Besedilo: Primož Kolman
Planeti v oktobru
Ker so planeti člani našega Osončja, se po nebu
navidezno premikajo - za razliko od zvezd, ki so ves
čas praktično pri miru. Sicer se vse skupaj enkrat
na dan zavrti za 360 stopinj, a to je zaradi vrtenja
Zemlje. Zato vsa nebesna telesa, ki jih vidimo na
nebu, vzhajajo na vzhodnem delu neba in zahajajo
na zahodnem delu. Izjema so tista, ki so blizu zvezde
Severnice in se le zavrtijo okoli nje. Torej, nikoli nič
ne bo zašlo na vzhodu in vzšlo na zahodu, razen če
to ni letalo, satelit ali mednarodna vesoljska postaja. Venera v teleskopu izgleda kot mala lunica. (Vir: Wiki-
Ali pa če se Zemlja začne vrteti v drugo smer, kar pa media-commons: http://commons.wikimedia.org/wiki/
je bolj malo verjetno ... File:V%C3%A9nus_t%C3%A9lescope.jpg)
Venera, ki je notranji planet, je oktobra vidna zvečer
po sončnem zahodu nizko nad zahodnim obzorjem.
Ker je vidna zvečer, ji pravimo tudi Večernica. Venera
se nam trenutno približuje in bo vsak dan videti večja,
a bo vedno bolj dobivala obliko krajca. V daljnogledu
je videti kot mala lunica, saj je proti Zemlji obrnjena
njena temna stran. Veneri se 8. oktobra pridruži še
“tri dni stara” Luna, kar bo lepo za videti.
Merkur in Saturn nista primerna za opazovanje,
saj sta preblizu Sonca, Uran in Neptun, ki sicer sta
na nebu, pa nista vidna s prostim očesom. Povsem
nasprotno velja za Jupiter, ki vzhaja okoli polnoči
(na vzhodu) in je proti koncu noči že zelo visoko na Jupiter in njegovi štirje sateliti. Sateliti stalno spreminjajo položaj
nebu. Najdemo ga med zvezdami Dvojčkov. Jupiter glede na planet, zato so vedno drugače razporejeni. Če katerega od
v daljnogledu postane zelo zanimiv. Že z manjšo satelitov ne najdete, je ta lahko za planetom ali pred njim. (Wikime-
dia Commons: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Jupiter_
povečavo opazimo ploskvico, z večjo pa celo pasova
et_satellites_20090822.jpg)
na planetu. V daljnogledu ali teleskopu bomo opazili
tudi štiri Jupitrove satelite: Io, Evropa, Ganimed in
Kalisto, ki jih je opazil že Galileo Galilei, ko je prvič
pogledal Jupiter skozi svoj teleskop in so zato po njem
tudi dobili ime - Galilejevi sateliti.
Mars vzhaja skupaj z zvezdami Leva okoli treh
zjutraj. Pravimo mu tudi rdeči planet, saj je res rdeče
barve. Prvega oktobra je Mars pritegnil še posebej
veliko pozornost, saj je mimo njega švignil komet
ISON - komet, ki mnogo obeta. Spremljale so ga tudi
Nasine sonde na Marsu. Napovedujejo namreč, da bi
komet v decembru lahko postal najsvetlejši komet v
zgodovini, opazovan z Zemlje, če bo 28. novembra
preživel bližnje srečanje s Soncem. Več o kometu bo Komet ISON, kot ga je posnel vesoljski teleskop Hubble konec
govora v naslednji številki, saj se nam okoli božiča, letošnjega aprila. (Wikimedia Commons: http://commons.wikime-
ko nam bo komet najbližje, obeta pravi spektakel. dia.org/wiki/File:A_Unique_Hubble_View_of_Comet_ISON.jpg)
