Revija Tabor 2011/9
Bilo je poletje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 september
Svet živali Nilski povodni konj
(Hippopotamus amphibius)
Nilski povodni konj spada v družino povodnih konjev in v red sodoprstih kopitarjev. Živi v zahodni,
centralni, vzhodni in južni Afriki.
Način življenja
Nilski povodni konj živi v skupini od
15 do 20 živali, občasno jih je tudi več. Te
skupine se naselijo v revirju, ki ga brani vo-
dilni samec, ki je star najmanj 20 let. Mladi
samci ostanejo v majhnih skupinah samcev
in se ne upajo približati skupinam z doječimi
samicami, saj jih vodilni, dominantni samec
takoj prežene s svojo grozilno kretnjo in ve-
liko postavo. Obenem jim pokaže svoje os-
tre in nevarne zobe ter spušča glasne tone,
ki opozarjajo na nevarnost. Dominantni
samec navadno brani svoj revir vsaj deset
let. Če ga premaga kakšen mlajši samec,
se mora umakniti in zmagovalec prevzame
najmlajši je tik za njo, najstarejši pa na repu zahodu se živali podajo iz vode vsaka zase,
vodilno vlogo. Če se srečajo samci na meji
vrste. le mati ima s seboj mladiče. Podajo se na
revirjev, se obrnejo paralelno drug proti dru-
pašnike, kjer z gobci trgajo travo. Če na
gemu, pokažejo zadnjo plat in izločijo blato. Hrana in način poti s travnikov proti vodi naletijo na blato,
To blato razmečejo z mahanjem repa daleč prehranjevanja se v njem z veseljem povaljajo in velik del
naokrog in tako označijo mejo svojega re-
Nilski povodni konj preživi dnevno 18 dneva preživijo v vodni kopeli. Glede na
virja. Potem se razidejo - gredo nazaj v svoje
ur v vodi ali v blatnih kopelih, kjer se hladi. svojo velikost pojejo malo hrane, saj na noč
revirje. Samci se stepejo le v času parjenja.
Hrano išče preostanek dneva. Ob sončnem zaužijejo približno 40 kg hrane.
Razmnoževanje
Ko je samica pripravljena na parjenje, Osnovni podatki
si poišče odraslega samca in se z njim pari. Ali veš, da ... Dolžina: 3,5-4,5 m
Po približno 34 tednih samica zapusti sku- ... ko nilski povodni konj odpre gobec, Višina: 1,6 m
pino, si poišče skriti prostor in skoti mladiča. znaša kot med čeljustma 150°? Teža: samec 1,5-3,2 t, samica do 1,5 t
Navadno skoti le enega. Skoti ga kar v plitvi ... nilski povodni konj ne bi dolgo Spolna zrelost: samec s 6 leti (navadno se
vodi in ga takoj potisne na površje, da za- preživel na žgočem soncu na kopnem, razmnožuje po 20.letu), samica s 5 leti
jame zrak. Pet minut po kotitvi mladič že saj skozi njegovo kožo voda izpareva Trajanje brejosti in kotitev: približno 8 mes-
zna plavati in tekati. Samica ga doji šest ali hitreje kot pri ostalih živalih? ecev, v deževnem obdobju
osem mesecev, čeprav ostane pri materi več ... so nilski povodni konji mnogokrat Število mladičev v leglu: ponavadi 1, lahko
let. Mati ga ne doji več, mu pa pomaga pri gostitelji želv, ptic in ostalih živali? tudi 2
hranjenju in ga varuje pred nevarnostmi. ... ima nilski povodni konj do 50 cm Obnašanje: družaben (skupine 15-20, la-
Velikokrat opazimo samico z več mladiči, dolge podočnike v spodnji čeljusti, s hko tudi več živali)
čimer odžene napadalce? Hrana: predvsem različne trave
Tadeja Rome ... je nilski povodni konj eden izmed Oglašanje: tuleče mukanje, glasno,
Domen Šverko najtežjih sesalcev? Tehta lahko do 3,2 sopihajoče godrnjanje, sopihanje
tone. Življenjska doba: 45-50 let
AKTUALNO 13
Taborjenje v Ribnem
Fantastično piratsko doživetje
SiNi
Tudi letošnje taborjenje tabornikov rodu Pusti grad iz Šoštanja v
Ribnem je uspešno za nami. Približno 120 tabornikov iz Šoštanja
(peščica jih je bila tudi iz naših čet na Polzeli, Preboldu in
Petrovčah ter naši posebni gosti iz Hrvaške) je letos ponovno
neizmerno uživalo v lepotah, ki nam jih ponuja Kajuhov tabor v
Ribnem pri Bledu.
ni. Posebej je treba omeniti
naše goste iz Hrvaške (7
članov taborniškega odreda
Sava Zagreb), ki so bili
res super popestritev in
priložnost za spoznavanje
novih prijateljev in hrvaških
Letos smo najbolj ponosni na rdečo taborniških običajev. Pa
nit taborjenja, ki je tokrat bila »Pirati iz tudi hrvaško-slovenska
Ribnega«. Skozi celotno taborjenje so taborniška poroka ni manjka-
potekale različne aktivnosti na to tema- la. Gostje so obljubili, da se
tiko (iskanje skritega zaklada, piratske v Ribno zagotovo še vrnejo.
igre, piratske ustvarjalne delavnice) in Tja pa se bomo vrnili
seveda tudi osvajanje kopice klasičnih tudi mi, že naslednje poletje.
taborniških veščin in znanj. Prav za na- Seveda pa so pred nami že
men piratskega dne smo iz lesa zgradili novi izzivi in novo taborniško
veliko piratsko ladjo, otroke razdelili v leto.
piratske posadke, ki so prek različnih
nalog in trgovanja z ostalimi posad-
kami na koncu morali napasti pirate v
njej ter zajeti ladjo. Razvila se je dobra
strateška igra in na koncu je zmago
slavila posadka kapitanke Anne Bonny,
ki je po uspešnem trgovanju prejela
»orožje« in nato z odločnim napadom
z vodnimi baloni z ladje pregnala posad-
ko kapitana Črnega Sinija. Za najbolj
pogumne je nato sledila še piratska
proga preživetja, kjer so se morali pre-
biti skozi blatno kopel in različne ovire
na poti. Res prima blatno doživetje. Dan
se je končal s piratskim krstom, kjer so
vsi, ki so bili prvič na taborjenju, prejeli
svoja taborniško-piratska imena.
S taborjenjem in program smo bili
na koncu prav vsi taboreči zelo zadovolj-
