Revija Tabor 2010/12
Čas lučk je zopet tu 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 december
IO ZTS - stran vodstva
Barbara Bačnik - Bača
Tabolatorij
V tretjem novembrskem vikendu se je na Debelem rtiču
zbralo nekaj več kot šestdeset predstavnikov iz 21 rodov in
predstavniki območnih vodstev ter IO-ja in pisarne ZTS. Z
intenzivnim celodnevnim delom smo izpeljali vse predvidene
aktivnosti in izvedli več uporabnih delavnic. Na posvet smo
povabili tudi predstavnike Službe vlade RS za podnebne spre-
membe na čelu z Jernejem Stritihom, ki je predstavil okoljs-
ko politiko Slovenije v bodoče in kakšno vlogo lahko igramo
taborniki pri tem. Delavnice posveta pa so prinesle kar nekaj
zanimivih informacij in napotil za nadaljnje delo, ukrepanje in
smernice organizacije.
Ponoven poziv rodovom k
izdelovanju lesenih obročkov
Priprave na kandidaturo Zveze tabornikov Slovenije, na-
cionalne skavtske organizacije za organizacijo 40. Svetovne
skavtske konference in 12. Svetovnega skavtskega foruma
mladih so v polnem teku. V upanju, da bi se kar najširši krog
članov vključil v ta projekt in se čutil del njega, prosimo rodove,
da na aktivnostih do jeseni 2010 (taborjenja, jesenovanja, Organizacija 60. obletnice
območne akcije) v program vključijo tudi kreativne delavnice delovanja ZTS v letu 2011
izdelovanja obročkov za rutice. Drugo leto bomo stari 60 let - kar je hvale vreden in ju-
Obročke želimo na 39. Svetovni skavtski konferenci, ki bo bilejen dogodek, ki ga bomo tudi temu primerno obeležili.
potekala januarja, kot majhno pozornost članov ZTS razdeliti Vabljeni vsi aktivni in manj aktivni taborniki z vseh koncev
vsem delegatom, če bo obročkov dovolj, pa tudi opazoval- Slovenije, da se pridružite skupini za oblikovanje programa
cem in gostom. Zato potrebujemo čim več (med 200 in 500) in izvedbo organizacije. Nosilni dogodek (t.i. proslavo) bomo
obročkov. organizirali v prvem tednu meseca aprila 2011. Zainteresirani
Leseni obročki, višine 1 cm, naj bodo narejeni iz vej s se javite na e-mail baca@rutka.net, saj je skupina že začela
premerom približno 3 cm in izdolbljeno luknjo s premerom z delom.
približno 2 cm. Lubje lahko ostane na veji, odstraniti ga je Svoje predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.
treba le na eni strani, kamor se bo pozneje vžgal določen net.
motiv/napis.
Obročke naj predstavniki rodov prinesejo na sedež ZTS, Državni mnogoboj 2011
Parmova 33, Ljubljana. Komisija za program za mlade še išče soorganizatorja
Poskrbimo, da si bodo udeleženci z vsega sveta zapomnili državnega mnogoboja 2011. Razpis oziroma povabilo rodovom
prijazno gesto slovenskih tabornikov! k sodelovanju je Komisija objavila že 10. junija 2010, vendar
(slika iz ene prejšnjih revij) se za so-organizacijo državnega mnogoboja do razpisanega
roka ni javil nihče. Ponudbe za soorganizatorja državnega
mnogoboja pošljite na ZTS v skladu z zahtevami do srede, 15.
Vaše predloge in pripombe nam 12. 2010, do 14. ure.Polona Rožman, Načelnica za program za
mlade v ZTS
pošljite na io.zts@rutka.net.
RAZISKOVANJE 21
Primož Kolman
Astronomija
Nova črna luknja v
galaksiji M-100?
Prejšnji mesec smo lahko v našem dnevnem časopisju zasledili novico, da astronomi slutijo, da so
opazili najmlajšo črno luknjo. Novica sicer še ni potrjena, saj obstajata vsaj dve razlagi za nastanek
sevanja, ki so ga opazili. Skratka, v galaksiji M-100, od nas oddaljeni nekaj več kot 50 milijonov
svetlobnih let, je leta 1979 nek amaterski astronom odkril supernovo.
Izbruh zvezde, s kar 20-krat večjo maso od našega Meglica M-1 je ostanek izbruha supernove, ki so ga 4. julija 1054
zabeležili stari kitajski astronomi. Foto: http://commons.wikimedia.org/
Sonca, je bil tako močan, da je zvezda po siju izstopala
iz megličaste galaktične tvorbe. Po sprejeti teoriji
naj bi zvezde, ki so več kot 8-krat večje od Sonca, svoj
obstoj končale kot črne luknje. Pojem črne luknje je
do danes teoretično že kar dobro obdelan, v praksi
pa se s črnimi luknjami srečujemo zgolj posredno,
namreč preko pričakovanih pojavov, ki naj bi jih
spremljali. Že dejstvo, da gre pri prej omenjeni su-
pernovi za 20-kratno maso Sonca, daje slutiti, da bi
lahko opaženemu izbruhu sledil tudi nastanek črne
luknje. In kaj sploh je črna luknja?
Zvezda, ki je dovolj masivna in ji prične zman-
jkovati »goriva«, se začne zaradi gravitacije sese-
dati vase. Takrat začne »kašljati« - strokovno temu
pravimo, da postane nestabilna. V zadnjem »krču«
izbruhne kot supernova in takrat nekaj dni sveti kot
tisoč sonc. Potem ugasne in ostala snov se prične
krčiti in stiskati pod lastno težo. Tega procesa nič
več ne ustavi in zvezda se sesede praktično v »nič«.
Ta »nič« pa ima še vedno maso in s tem gravitacijo,
ki tudi svetlobi ne pusti, da bi ušla z njene površine. Galaksija M-100, kjer se v enem izmed njenih krakov nahaja domnevno
najmlajša poznana črna luknja. Foto: http://commons.wikimedia.org/
Izraz »črna luknja« pomeni prav to. Kot primerjavo,
kako gosta snov je v središču črne luknje, lahko vza-
memo Zemljo, ki bi jo stisnili na velikost graha.
M-100 je le ena izmed sosednjih galaksij, v katerih
so odkrili supernove. Tudi v naši Galaksiji prihaja do
izbruhov supernov. Do tega pride v povprečju enkrat
na 300 let. Takšna zvezda je na nebu vidna tudi podn-
evi in sije kot »malo drugo Sonce«. Nazadnje so tako
supernovo opazovali v Keplerjevih časih, pred več
kot 400 leti, obstajajo pa še starejši zapisi kitajskih
astronomov o podobnem pojavu iz leta 1054. Prav
ostanek te supernove je meglica, ki v Messierjevem
seznamu objektov na nebu nosi številko ena, torej
M-1. Vendar v središču M-1 ni črne luknje, saj zvezda,
ki je »dogorela«, ni bila dovolj masivna.
