Revija Tabor 2009/7-8
Si že prijavljen/a na zlet? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 julij-avgust
Mjedved
Kolumni Boris Mrak
Strahovi
Človek, sinteza telesnega in čustvenega, večno razpet med Ali ste vedeli?
ekstreme in razmerja med njimi. Pravijo, da je vse v razmerju
Pisalo se je leto 1913 in Slovenci smo se že po nekaj
in meri; čustva verjetno niso izvzeta. Lahko bi naštela nekaj
letih od ustanovitve Skavtske organizacije v Angliji lahko
tako imenovanih »osnovnih« čustev, iz katerih naj bi izvirala
seznanili z novim gibanjem tudi v domačih medijih (če
druga, le kombinacije prvih. Psihologija, itak. A nekako se mi
jih lahko tako poimenujemo v sedanjem besednjaku).
zdi, resnično, samo zdi se mi, da ko poskušam ugotoviti, kat-
Kot nam je sedaj poznano, je o novem mladinskem
era so tista »osnovna« čustva, ali še bolje, katero je tisto eno
gibanju v Evropi in svetu prvi pisal naš “stari znanec”
samo, iz katerega izvirajo vsa druga in je razlog za ... no ja, za
Henrik Pajer. V svojem članku je o novem gibanju in
vse, kar je, pristanem pri tistem najbolj nepoetičnem, najbolj
organizaciji zapisal: “Šele štiri leta je preteklo, odkar je
nepriljubljenem - pri strahu.
bila ustanovljena (1908) angleška organizacija, pa ima
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) o slednjem
že čez en milijon dečkov v svojih vrstah. Kakor lavina
pravi takole:
se širi od tu v druge države: v Nemčijo, Francijo, Italijo
»stráh -ú stil. -a m, mn. strahóvi (a?) 1. neprijetno stanje
itd. Med Slovani so bili prvi, ki so začeli vpeljevati ska-
vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno)
vtiranje, Poljaki in Čehi. V Galiciji so ga vpeljali Poljaki
sovražnih, nevarnih okoliščin«.
pri svojih sokolskih društvih in na Češkem so se letos
Definicija sicer obrazloži, kaj pomeni sama beseda
napotile prve trope skavtov na pot. Želeti bi bilo, da
»strah«, a verjetno si jo vsak zase tudi nekoliko drugače ra-
pridemo tudi mi Slovenci kmalu na vrsto, kajti naša
zlaga. Nekateri bi najprej pomislili na različne fobije, strahove
krasna domovina je kakor nalašč ustvarjena zato. Naše
pred tem ali onim, ki sem jih med drugim na enem izmed in-
gore dajo priliko dopolniti skavtiranje s turistiko.”
deksiranih seznamov fobij naštela kar tam okoli 700. A fobij ni-
(Pajer 1913, št. 2, 50)
mamo vsi, strah pa smo vsaj nekajkrat verjetno že vsi doživeli.
Naj naše tabornike pospremi na njihovem
Se ustrašili, ker nam je nenadoma mimo ušes priletela kakšna
letošnjem taborjenju še ena njegova zapisana misel:
žuželka, se najprej ustrašili (in nato noro uživali) na vlakih
“Skavtiranje je edina oblika športa, ki dovoljuje mes-
smrti, se ustrašili kakšnih testov, izpitov, spraševanja, se
tni mladini najintenzivnejši stik s prirodo. Življenje v
prestrašili, da bi nas kdo razkrinkal, ker smo lagali. Strah je
taboru nudi vse, kar je za telesno utrjenost in za dobro
torej že kakor da organsko vsajen v nas in ga je težko prip-
zdravje neprecenljive važnosti. Taborjenje predstavlja
raviti do tega, da nas kdaj pa kdaj ne bi popadel. Pogosto se,
mladini življenje v malem, nauči jo demokratizma, daje
ko poslušam ljudi, ki mi razlagajo o tem ali onem, sprašujem,
ji smisel za solidarnost in kolegijalnost. Tu se privadi
ali ne gre v njihovih pripovedih le za strah. Trenutno smo v
neprestanega in vztrajnega dela in napora, zbudi se ji
maturitetnem, izpitnem obdobju in vsi po vrsti smo nekoliko
zaupanje v lastne moči in pridobi si telesnih energij v
živčni, celo kdaj pa kdaj panični, a verjetno se vsi le bojimo,
najnaravnejši obliki. Mladina se privadi prenašati mraz,
kaj lahko nekoliko slabše ocene prinesejo. Poslušam o ljube-
vročino, cestni prah, navadi se spati na trdem ležišču
zenskih težavah in vedno znova se vse strne v strah: bojim se,
pod milim nebom.” (Pajer 1913, št. 2, 50)
da me bo zapustil, bojim se, da mu nisem všeč, bojim se, da ...
Dragi taborniki, naj vam letošnje poletje mine
Poslušam o jezi ter agresiji in si mislim, ali se morda človek
v veselem razpoloženju in prijetnih poletnih
samo ne boji česa tako ali drugače povezanega z objektom,
dogodivščinah na taboru, izletih, pohajkovanjih ali na
nad katerim sprošča svoja čustva. Strah, strahove in bojazni.
lenobnih počitnicah nekje ob morju ali jezeru. Srečno!
A taborniki smo zaprisegli, da bomo pogumni - to je eden
Ljubljana/Domžale, 8. junij 2009
izmed naših taborniških zakonov - in kdor je pogumen, ta
Literatura:
obvladuje svoje strahove! Zatorej, nikar ne bodimo takšni kot
Pajer, Henrik. 1913. Scout. Naši zapiski,
Lev iz Čarovnika iz Oza, ki je iskal svoj pogum, pa tudi ne kakor
fant v primeru iz SSKJ: socialistična revija, št. 1 (januar), 27 - 28 in
»v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. št. 2 (februar), 47 - 52: leto X, Gorica: Dr.
popadel strah«. Gozdove pa ja poznamo, le zakaj bi se jih bali. Henrik Tuma.
35
Jaka Bevk - Šeki
Kolofon
Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@volja.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com) - urednica sklopa Igra, Lea Repič (learepic@gmail.com) - urednica sklopa Dogodivščina. Predsednik izdaja-
teljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Jure Ausec (jure.ausec@gmail.com), Barbara Bačnik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Tina Bržan (tbrzan@gmail.com), Borut Cerkvenič (borut.cerkvenic@guest.arnes.si), Matjaž
Kerman (laskopivo@gmail.com), Nina Kušar (nina_rla@hotmail.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si), Luka Rems (luka.rems@gmail.com), Tadeja Rome (whatshername.nessya@gmail.com), Tomaž Sinigajda
(siniginda@gmail.com), Aleš Skalič (ales.skalic@gmail.com), Petra Skalič (petra_skalic@hotmail.com) in Neža Zajc (neza.zajc@gmail.com). Lektoriranje: Barbara Todorović (barbara.todorovic@gmail.com).
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornik ov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinanciraMinistrstvo za šolstvo in šport Republik e Slovenije. Naslov uredništva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: tabor@rutka.
net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 , letna naročnina je 20,86 , za tujin o pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoševamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče
leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljan a. Številka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno
številko 792. ISSN 0492-1127
