Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
26 julij-avgust
30 let Rodu heroja Viteza Črnuče
Mojca Galun
Kar ne morem verjeti, da smo dočakali 30 let. Kljub padcem, ko je bila v rodu samo
peščica članov, do vzponov, ko smo na taboru dosegli skoraj trimestno številko. V
letošnjem letu je prišlo do marsikatere spremembe: velika večina starejših članov je Maja
odšla v ozadje, delo so prevzeli mlajši in uspelo jim je.
Podobna usoda je doletela tudi
proslavo ob 30-letnici. Veliki načrti so
se usuli v prah, ko organizacijski odbor
kar naenkrat ni imel niti približno dovolj
časa, da bi sploh karkoli naredil. Vendar
to še zdaleč ni pomenilo, da proslave ne
bo. Nasprotno, bila je.
Začelo se je s fotopredstavitvijo v
črnuškem kulturnem domu, kjer smo
se nasmejali starim fotografijam in,
kot se spodobi za obletnico, podelili
priznanja dolgoletnim članom, s strani
ne bo, je bil odveč. Večina članov je prišla na akcijo s polno
šolsko torbo, jo pustila v taborniški hiši in drugo jutro so
skupaj odpujsali v šolo.
To je bila akcija, ki so si jo zapomnili. Ne samo naši člani,
ampak tudi vsa šola. Pa naj še kdo reče, da včasih ni bolje, da
stare glave stopimo stran in pustimo, da mladi zadihajo in ga kdaj
pobiksajo. Nikoli se namreč ne ve, kdaj bo kaj izpadlo čudovito!
ZTS pa prejeli plaketo ob 30-letnici. Prvi
del uradnega dela se je hitro zaključil,
drugi del pa smo si zamislili v stilu
»nazaj k naravi« s taborniški večerom
in tabornim ognjem. Odšli smo v našo
Sračjo dolino, kjer nas je pričakal golaž.
Preden je zašlo sonce, smo se pomerili
še v lokostrelstvu, nato pa smo zaku-
rili ogenj. Odvil se je čudovit taborniški
večer s petjem. Vzdušje je bilo domače
in klepetali smo do zgodnjih jutranjih
ur.
Kar pa je pri tem res posebno, je
dejstvo, da je bil četrtek. Strah, da otrok
AKTUALNO 27
Romi v Prekmurju Aleš Cipot
V Evropi danes živi okoli 15 milijonov Romov, od tega pa v Sloveniji le okoli 10 tisoč. Predniki
evropskih Romov izvirajo iz Indije.
zanimivo biti priča pogovoru dveh Romov, od katerih
eden na primer prihaja iz okolice Lendave, drugi pa iz
okolice Murske Sobote: pogovarjata se v prekmurščini
oziroma v pogovorni slovenščini. Njuni romski narečji
se namreč toliko razlikujeta, da eden drugega ne bi
prav dobro razumela, pa čeprav sta kraja med sabo
oddaljena samo približno 30 kilometrov.
Že naš veliki jezikoslovec Fran Miklošič, ki je pri nas
med prvimi raziskoval romski jezik (romsko: romani čhib),
je poudaril, da je jezik eden najpomembnejših dejavnikov
za ohranitev lastne identitete. Romi v Sloveniji uporablja-
jo različna romska narečja. Romski jezik ima v Sloveniji
tri narečne skupine: dolenjsko skupino (narečje hrvaških
Romov), gorenjsko skupino (narečje avstrijskih Romov)
in prekmursko skupino (narečje madžarskih Romov). Na
današnji romski jezik je vplivalo prilagajanje jeziku ali narečju
staroselcev; tako lahko v »prekmurski« romščini zasledimo
vplive madžarščine, nemščine, hrvaščine in prekmurskega
narečja. Zanimivo je, da romščina ne premore strokovnih ali
tehničnih terminov.
Romi so se v Prekmurje naseljevali iz različnih smeri.
Zaradi zgodovinskih selitev se je oblikovalo veliko priimkov,
ki ponazarjajo smer njihovega potovanja. Rome, katerih pred- Zveza Romov Slovenije ima sedež v Murski Soboti, njen
niki so prišli iz Madžarske, prepoznamo po priimkih Šarkezi, predsednik Jože Horvat - Muc pa je nekdanji načelnik čete
Kokaš, Farkaš, Sarka. Rome, ki so prišli iz smeri Hrvaške, Zeleno rasto (Zeleni hrast), ki je delovala na Pušči, v rom-
prepoznamo po priimkih Horvat, Baranja, priimek Cener pa skem naselju v neposredni bližini Murske Sobote. Taborniška
je značilen za prednike Romov, ki so se priselili iz Avstrije. četa Zeleno rasto, s prvotnim imenom četa 25. maja, je štela
zavidljivo število članov, ki so se udeleževali taborniških ak-
V Prekmurju je več romskih naselij. Sami pravijo, da je cij z drugimi rodovi (takrat še odredi) in četami v Pomurju.
na naselitev njihovih prednikov na tem področju verjetno Taborniki na Pušči so uspešno delovali predvsem v drugi
močno vplivala dobrodušnost prekmurskega človeka. Seve- polovici 80. let, v prvi polovici 90. let pa je aktivnost tabornikov
da se Romi med sabo pogovarjajo v romščini, pa vendar je na Pušči počasi ugašala.
