Revija Tabor 2009/7-8
Si že prijavljen/a na zlet? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 julij-avgust
tako velikih naporih je pri meni vedno
Avanture piranskega V bistvu sem prisotno. Ampak dejansko tam pri tride-
Šnirnca potovati začel iz setem kilometru fizično padeš do kon-
Nekje si zapisal »Ker nisem potrebe po tem, ca in dela samo glava. Jaz imam bujno
Brutus, ampak Primus«. Te je domišljijo (smeh), včasih mi pričara
ime zaznamovalo?
da poskušam
take prizore v glavi, da nadomeščajo
Ja, včasih kot vzdevek na internetu spremeniti košček tisto, kar bi moralo delati telo oziroma
uporabim tudi Primus. Ime Primož me samega sebe. mišice. V bistvu se hranim s takimi
je zaznamovalo in ga imam rad. Dejan- blodnjami in fantazijami, ki dejansko
sko sem v svojem najožjem družinskem reč. Kot začetnika sva rekla, da morava pomagajo. Res.
krogu vedno bil v ospredju, tako za začeti počasi in sva začela z malim,
starše kot za stare starše in prvi mali ljubljanskim, to je 40-kilometrska Spremeniti samega
mož v družini (smeh). preizkušnja, potem sva jeseni nadaljev- sebe
Kaj pa taborniško ime Šnirnc, ala še na velenjskem na 80 kilometrov »Počasi umira, kdor ne po-
kako se te je prijelo? dolgi preizkušnji. Na ljubljanskem sva tuje, kdor ne bere, kdor ne
Na mojem prvem taboru v Zabičah se še malce lovila ... najslabše, zanimi- posluša glasbe, kdor ne najde
pri Ilirski Bistrici sem od none dobil v vo, nama je šlo veslanje. Po mojem sva miline v sebi.«. Se strinjaš z
dar nove čevlje, ki so imeli vibram pod- na Ljubljanici častila kakih pet krogov, Nerudo?
plat in so bili vodoodporni. In ti čevlji so ker se nisva mogla zmeniti, kako bova Ko sem to misel prebral, sem
imeli tako močno povoskane vezalke, da veslala in naju je tok vsakič znova ob- doživel občutke, ki jih doživiš, ko nekdo
ne glede na to, kako močno sem si te rnil nazaj. Zanimiva je bila tudi discip- zadane žebljico na glavico. V lepih ver-
vezalke vezal, so bile vedno odvezane in lina presenečenja, kjer sva se morala zih je na zelo enostaven način povedano
zato so me potem poimenovali Šnirnc. na hitro navaditi ene od Prešernovih tisto, kar v sebi čutim kot popotniška
Najprej je šlo za vzdevek, na koncu pa pesmi in jo potem zrecitirati s pul- duša. V življenju se bojim rutine in Ner-
so me tako po taborniško tudi krstili. zom 160, kar je res veliko težje, kot se uda v tej poeziji opozarja ravno na to, da
Kako je izgledal krst? naučiti pesmice nekje v sobi. V Velenju ne smemo pustiti rutini, da nam krade
Legendarna taborniška krstna sva bila uspešnejša. Primarni cilj je bil, življenje. Vsake toliko je treba prevr-
pijača z vsemi mogočimi zvarki od čilija da prideva do vseh kontrolnih točk, niti kak stol, zamenjati brzino, prebrati
do marmelade, meda, kisa in mineštre zaradi česar pa sva izgubila tudi kar kakšno knjigo ...
ter preizkušnja, ko smo morali ukrasti nekaj časa. Ko nama je manjkala samo
Potovati si začel pri dvaj-
zastavo v sosednjem taboru, kar pa je še zadnja kontrola, so jo le nekaj minut
setih. Zakaj?
ostalo le pri poskusu. pred najinim prihodom zaprli. Ampak
Po težji življenjski preizkušnji
Kakšni pa so spomini na uvrstitev je bila vseeno super, saj sva
v smislu bolezni se človek začne
nočno stražo? za sabo pustila tudi nekaj vojaških ekip.
spraševati, zakaj je zbolel. Potegneš
Danes me samega v gozdu nikoli ni Imata za letošnji veliki Ad- črto in narediš nekaj radikalnih prije-
strah, velikokrat grem poleti v zgodn- venture Race kak poseben mov, kot je recimo, da se znebiš nekat-
jih jutranjih urah, ko je še tema, sam taktičen plan? erih ljudi, za katere čutiš, da ti jemljejo
v hribe, in izkoristim noč, da pridobim Greva na vse kontrolne točke - to se energijo ter, kar je najtežje, zlezeš iz
višino. Takrat pa me je bilo gozdnih nama zdi pomembnejše kot iti le na čas. svoje kože in se spremeniš. Slučajno
nočnih zvokov strah in spomnim se, da Še malo pa morava izpiliti orientacijo. sem nekega jesenskega dne zbežal iz
smo med stražo kar goljufali in se šli Je avanturizem odvisnost od bolnice na kostanje in srečal popotnika,
skrit v šotor in malce pospat. Zjutraj adrenalina in visokih ciljev ki je zašel v Ljubljano, z njim navezal in-
sva bila s sostražarjem vedno črna od ali zgolj užitek? stant stik in mu razložil o moji bolezni in
saj (smeh). Zastave pa mi niso nikoli V mojem primeru ne eno ne drugo. na koncu mi je rekel, da je edini način,
ukradli (smeh). Je dokazovanje samemu sebi. da samega sebe spremenim vsaj za
Z Boštjanom sta se udeležila Kakšni so občutki, ko človek odtenek, da vsaj malo zamenjam svojo
lanskega mestnega Adven- preteče ciljno črto po 42,195 kožo, da začnem potovati. Nato sem
ture Racea. Kako je bilo? kilometrih? nekega dne obsedel s sopevcem Pet-
Lani so se začele sanje o velikem Za maratone sem se vedno ve- rom iz Vodopivcev in samemu sebi v brk
Adventure Raceu, ki je kar naporna liko pripravljal. Strahospoštovanje pri rekel, da čutim, da moram nekam iti.
INTERVJU 19
On je začutil enako in v hecu sva za des-
tinacijo izbrala Tajsko ter že naslednji
mesec tja dejansko tudi odšla. V bistvu
sem potovati začel iz potrebe po tem,
da poskušam spremeniti košček sa-
mega sebe.
Tvoj idealen sopotnik?
Nekdo, ki premore v sebi parti-
zansko dušo, srce in taborništvo ter
tovarištvo, ki je tudi zelo pomembna
vrednota taborništva.
Je letošnja Nova Zelandija na
kolesu dosegla pričakovanja?
V avanturističnem smislu ja, v
duhovnem smislu pa ne. Navajen sem
na dežele tretjega sveta in se mi zdi,
da me je ravno to vedno znova gnalo k
potovanju. Tega soočanja z drugačnimi
kulturami in pogledi ljudi pa na Novi Ze- na kateri je narava (smeh). Sedaj je
landiji ni bilo in sem ostal v tem pogle- mišljenje obrnjeno na glavo (smeh),
du malce podhranjen in tudi razočaran. ljudje so mi zelo zanimivi. Vedno sem Večina ljudi tik pred
bil opazovalec ljudi okoli sebe, že od
Ujeti trenutki v tem- škljocem nastavi
malega sem se rad dal v kot in opazoval
pu fada in sedaj sem to prenesel tudi na foto- masko na obraz, je
Fotografija - črnobela ali v grafijo. pa peščica takih, ki
barvah? Lahko fotografija pokaže pra- ostanejo pristni in jim
V zadnjem času spet črnobela. vo dušo človeka ali jo morda
Portreti ali narava?
lahko bereš dušo iz oči
za ščepec odvzame?
Trenutno portreti. Ko sem se začel Ne, duše ne more nobena fotografi- in obraznih potez.
ukvarjati s fotografijo, sem večkrat ja vzeti, niti za ščepec. Večina ljudi tik
rekel, da na fotografijo ne morem dati pred škljocem nastavi masko na obraz,
človeka, ker človek umaže fotografijo, je pa peščica takih, ki ostanejo pristni
in jim lahko bereš dušo iz oči in ob-
Boštjan in Primož - s kolesom po Novi Zelandiji. raznih potez. Take fotografije ponavadi
ostanejo v mojem izboru.
Glasba katerega dela sveta se
najbolje prilega tvoji duši?
Hm ... glasba gre pri meni po obdob-
jih ... ampak recimo portugalski fado.
Čez deset let ... boš še vedno
popotnik in tabornik?
Vedno. Čeprav z organiziranim
taborništvom že nekaj let nimam
ničesar, je taborniška žilica ostala. To
popotništvo in sodelovanje v Adven-
ture Raceih je še vedno ta želja, ki jo
je dalo samo taborništvo - stik z naravo,
preživetje v naravi, kurjenje ognja, tako
da na nek način ja, vedno bom tabornik.
