Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
10 julij-avgust
Previdnost ni odveč: užitne divje rastline
Del taborniškega programa je tudi življenje v naravi in v okviru tega si seveda marsikdo romantično
predstavlja, da bi se z nekaj znanja dalo preživeti od »koreninic« in »sadežev«. Poleg tega je precej razširjena
domneva, da je hrana iz narave (divje rastline) gotovo bolj zdrava od gojene. Vendar ne eno ne drugo ne
drži v celoti. Pa poglejmo, zakaj?
Se da v naravi preživeti brez hrane?
Odločen odgovor je: z običajnim pozna-
vanjem narave nikakor ne! Preprosto zato,
ker bi morali poznati najprej o užitnih divjih rastlinah
veliko veliko več, kot običajno vemo (kje jih iskati,
kdaj in kateri deli so res užitni, katere rastline ali
kateri njihovi deli so le pogojno užitni, v katerem
letnem času in na kakšnih rastiščih jih lahko naj-
demo dovolj ...) in verjetno je še pomembneje, da
bi dobro poznali tudi vse druge rastline, ki so morda
videti podobno, a so neužitne ali strupene. In če
pomislimo, da je v naši flori kakih 3000 vrst rast-
lin, povprečen tabornik pa jih, po izkušnjah sodeč,
pozna manj kot 100, pa še tiste le »pozna«, vidimo,
da je tveganje zaradi nepoznavanja že zelo veliko.
Druga reč, ki močno vpliva na razpoložljivost
divjega sadja in zelenjave, je letni čas. Kolikor toliko
bi se dalo preživeti le spomladi od različnih solat (a
tu je tveganje zaradi nepoznavanja necvetočih rast-
lin še večje) in pozno poleti in jeseni od sadežev.
Ali je res vse iz narave zdravo? meta
Oziroma, ali ne more biti tako škodljivo kot kaj
»umetnega«, kupljenega ... že trezen razmislek nam
pove, da ni tako, pa čeprav bi se nam na prvi pogled
zdelo, da je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen.
Pomislimo samo na strupene gobe in strupene rast-
line, nekatere najstrupenejše sicer poznamo, skoraj
nič pa ne vemo o tistih manj »slavnih«. Pri poskusu
preživetja v naravi ima žal že drobna napaka lahko
hude posledice. Recimo, da si naredimo prikuho iz
golšca, ki ga najdemo v priročnikih o užitnih divjih
rastlinah. Ali pa, da jemo surove bezgove jagode, ki
so sicer užitne, a le kuhane. Ali pa, da si pripravimo
solato, a je ne moremo oprati z neoporečno vodo.
V vseh treh primerih to pomeni hude prebavne
težave, ki nam možnost preživetja v naravi še do-
datno zmanjšajo. Da sploh ne govorimo o rastlinah,
IGRA 11
Aleša ki so kancerogene, kot na primer orlova praprot, lapuh,
gabez in lahko ob rednem uživanju povzročijo maligne
Nejc Jogan - Grizli spremembe v jetrih. Pa spet vse tri omenjene najdemo v
priročnikih o užitnih rastlinah.
Torej: zelo previdno in »po kapljicah«!
Uporabljajte in učite uporabljati res le tiste rastline, ki
jih zanesljivo poznate, za katere veste, da se tradicionalno
uporabljajo v prehrani, in da jih je enostavno prepoznati.
Čemaž za solato, jagode, borovnice, maline, ro-
bide kot divje sadje, lisičke kot gobe, meta in ma-
terina dušica, lipovo in bezgovo cvetje v majhnih
količinah za čaj, koprive za prikuhe. In če želite na svoj
»divji jedilnik« dodati kako novo vrsto, se najprej po lit-
eraturi prepričajte, ali je neproblematična, v naravi se
bezgovo cvetje prepričajte, da jo res enostavno lahko ločite od drugih
podobnih vrst, preizkušanja se lotite postopno in šele, ko
vam po več preizkusih postane zadeva popolnoma jasna,
lipovo cvetje
svoje znanje ponujajte dalje.
lisičke
jagode
čemaž
Rešitev labirinta s strani 8.
robide
