Revija Tabor 2006/9
Nove generacije 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 september
Tabor na obisku Orientacijski tečaj
Na koordinatah 126,900m in
411,750m z nadmorsko višino 535m,
se pravi v Gozdni šoli, smo nekega
poletnega ponedeljka zbrali tabor-
niki, željni spoznati, zakaj topo
tečaj slovi kot najnapornejši tečaj v
okviru ZTS. Odgovor na to vprašanje
smo dobili še isto popoldne, ko smo
pričeli z lovljenjem KT-jev v klancih
pod Voglom, s čimer smo odprli lov
za točkami, ki naj bi nam omogočile,
da bomo tečaj uspešno opravili.
Že prvi večer smo se vsi tečajniki
morali strinjati, da tisti, komur je
počitek zelo pri srcu, pač ni iz prave-
ga testa za orientacista. Predavanje
za predavanjem, razgibavanje za
razgibavanjem, skica na skico, to je
dnevni red na topotečaju. Da bo
mera polna, sta nam živce parala še
duhamorni profil terena in vaja v ri-
sanju izohips.
No, pa da se ne bo kakšen
bodoči orientacist preveč prestrašil
- za vsak trud obstaja tudi nagrada
in tako je tudi na Tečaju orientacije
in topografije. Zvečer se je s tabor-
nega prostora slišala kitara in bolj
ali manj uglašeno prepevanje, kadar
ni preveč deževalo, pa je celo zago-
rel ogenj. Je bilo tako vsak večer?
Seveda ne. Ker je bila vremenska
napoved ugodna (se pravi, da so bile
napovedane nevihte z vetrom), smo
se za en večer odpovedali nalaganju
drv na ogenj in se odpravili tudi na
nočno orientacijo. Ker je tako
deževalo, se je vodstvo tečaja letos
odpovedalo strašenju tečajnikov na
pokopališču. Mogoče boste prihod-
nje leto imeli to srečo vi.
AKTUALNO 21
Blaž Kovačič - Kovax
Katarina Jesenko
Odhod na celodneveno orienta-
cijo smo si prislužili šele, ko sta
Mikky in Kovax, naša mentorja,
pričela upati, da znamo toliko, da se
ne bomo izgubili za več kot 10km.
Poleg tega, da smo morali priti na
cilj, je bilo potrebno prikazati tudi
vse praktično znanje, ki smo se ga
naučili, in tega ni bilo malo. Tako
smo po napornem šprintu na vrh
smučišča s tresočimi rokami risali
skico na daljavo, na travniku, kjer je
očitno ravno takrat sestankovala
svetovna organizacija komarjev pa
smo risali skico poti. Kje smo risali
skico KT, ne smem povedati, ker bi s
tem izdala več let skrbno varovano
orientacijsko skrivnost, skice tere-
na pa se ne spomnim, ker je bila v
času mojega risanja že tema.
Tako so tekli dnevi - od jutranje
telovadbe do popoldanske odbojke
in večernih ognjev - ko smo se nena-
doma zavedli, se na, koordinatah,
navedenih na začetku, nahajamo že
teden dni. To sta opazila tudi Mikky
in Kovax ter nas počastila s ... no, o
tem pa rajši kdaj drugič. Skratka,
pomembno je, da smo tečaj vsi
opravili, da noben od nas ne mara
bananasto rumene barve in da se ne
moremo več izgubiti (lahko pa zai-
demo z idealne poti). Se vidimo na
prihodnjih orientacijskih tekmah!
