Revija Tabor 2006/5-6
Nova oblika Tabora 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 maj-junij
SiNi
Mednarodna stran
RAZISKOVANJE 23
Primož Kolman Astronomija
Kako daleč so zvezde? (1)
V astronomiji se srečamo z zelo velikimi razdaljami. Če bi astronomske razdalje izražali v kilometrih,
bi prišli do prevelikih številk. Astronomi velike razdalje raje izražajo s svetlobnimi leti. Svetlobno
leto predstavlja razdaljo, ki jo svetloba opravi v enem letu. Toda - ali si znamo predstavljati, koliko je
to? Svetloba v eni sekundi prepotuje 300.000 kilometrov. V enem letu to znese skoraj 9.500 milijard
kilometrov (300.000 krat 60 krat 60 krat 24 krat 365,25) . Toda še vedno si težko, če sploh, predstavlja-
mo, koliko je to. Nam najbližja znana zvezda je namreč kar 4,7 svetlobnih let oddaljena od nas. Kje so
potem šele vse ostale …
D a si bomo razdalje v vesolju
laže predstavljali, moramo
merilo krepko zmanjšati.
Predstavljajmo si Zemljo, ki naj bo veli-
ka le kot drobec peska, velikosti enega
centimetrskim kamnom - Soncem v
sredini in nekaj drobci peska, ki krožijo
okoli njega. Kaj pa zvezde? Zvezde so
še mnogo, mnogo dlje. Če ostanemo
zvezdo našli šele približno 5 tisoč kilo-
metrov stran, torej "izven Evrope". Še
nekaj bližnjih zvezd (kamenčkov) bi
lahko postavili v Ameriko, Azijo, Afriko
pri enakem merilu naše milimetrske in Avstralijo - za vse ostale, ki so bolj
milimetra. Luna, ki je proti Zemlji še Zemlje in 6-centimetrskega Sonca, ki oddaljene, pa bi morali uvesti že novo,
neznatnejša, bi se v takem merilu na- ležita 15 metrov vsaksebi, bi najbližjo še manjše merilo.
hajala dobre 3 centimetre stran. Sonce
bi bilo v tem merilu veliko le 6 cm, bilo
pa bi kar 15m stran. Na razdalji 6 in 11
metrov od Sonca bi bila še dva neznat-
na drobca peska - Merkur in Venera.
Vse ostalo je prazen prostor. V preme-
ru 30-ih metrov najdemo torej le 6-
centimetrsko Sonce in tri drobce pe-
ska. Priznajte, da si niste predstavljali
tako praznega osončja!
Če ostanemo pri enakem merilu,
najdemo na razdalji 23 metrov od Son-
ca še en drobec peska - Mars, okoli 80
metrov od Sonca pa 1,5 centimetrski
Jupiter. Saturn - drugi največji planet, Lojzetove priprave na ROT
bi bil velik dober centimeter, našli pa
bi ga šele 150 metrov stran od našega
6-centimetrskega Sonca. Na razdalji
300 in 450 metrov bi bila še pol centi-
metra velika Uran in Neptun. Pluton
pa, ki je od znanih planetov od Sonca
najbolj oddaljen, bi našli kot drobec
peska, na razdalji nekaj več kot pol ki-
lometra od Sonca.
V tem merilu bi torej naše osončje
merilo v premeru dober kilometer. Jupiter in Saturn, največja planeta, bi bila v merilu
Večinoma bi bil to prazen prostor s 6- našega kilometer velikega osončja velika le dober
centimeter. Foto: NASA 95/98
