Revija Tabor 2005/3
Zmanjšajmo razdaljo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30
ASTRONOMIJA Primož Kolman, primoz.kolmanŽelektro-ljubljana.si
Luna - Zemljin naravni satelit
Luna je Zemlji najbližje nebesno telo. V povprečju je oddaljena 384 tisoč kilometrov, kar znaša
toliko, kot če bi devet in pol krat obkrožili Zemljo okoli ekvatorja. Najverjetneje je nastala
istočasno, iz istega oblaka kozmičnega prahu, kot Zemlja pred približno štirimi milijardami let.
Vendar pa Luna ni doživela toliko sprememb na površini. Razen zaradi udarcev meteorjev se
Lunina površina za razliko od Zemljine ni praktično nič spremenila, saj ni bila tako izpostavlje-
na vremenskim vplivom, geološkim premikom, izbruhom vulkanov, eroziji ter usedlinam. Na
Luni lahko kar na njenem površju najdemo kamenine iz časa njenega nastanka. Prav zato smo
ljudje iskali odgovore na vprašanja v zvezi s časom in načinom nastanka Zemlje prav na Luni.
Luna obkroži Zemljo v 27,3 dneva, prav Lune je osvetljena od Sonca, tako da se nam kaže v obliki črke "D".
toliko pa potrebuje za en obrat okoli svoje osi. Ob ščipu se Luna nahaja ravno na nasprotni strani Zemlje kot Son-
To pomeni, da je Luna k Zemlji obrnjena ce. Zato jo vidimo polno in je na nebu celo noč. Ob Zadnjem kraj-
vedno z isto stranjo. Vendar pa v resnici lahko cu je osvetljena leva stran Lune. Luno najdemo takrat pred
vidimo tudi malo "čez rob" Lune. Lunina tir- Sončnim vzhodom zjutraj na vzhodni strani neba. Kaže se nam v
nica je rahlo nagnjena na ekvatorialno rav- obliki črke "C".
nino Zemlje, tako da zaradi perspektive Luna je izredno gorato in s kraterji posuto nebesno telo. Tako
včasih vidimo malo čez severni, drugič pa imenovana morja, ki so v bistvu samo svetlejši predeli Lune, so vid-
malo čez južni rob Lune. Ker pa Lunina tirni- na že s prostim očesom. Ob krajcu je meja med osvetljenim in tem-
ca ni prava krožnica zaradi hitrosti gibanja nim delom Lune izredno ostra in nazobčana, kar se lepo vidi že v
Lune, včasih vidimo tudi čez vzhodni oziro- manjših daljnogledih. Na teh območjih so zelo lepo vidne tudi sen-
ma zahodni rob. Na ta način lahko vidimo še ce, ki jih mečejo gorovja daleč po površini Lune.
okoli 9% "skrite strani" Lune. Še pred petde-
setimi leti praktično nismo vedeli ničesar o
skriti strani Lune. Šele ruska sonda Luna 3 je
Ob Luninem krajcu se na meji
med osvetljenim in temnim
ob koncu leta 1959 poslala prve slike z one
delom Lune lepo vidijo strani Lune.
kraterji in gorovja na Luni … Najbolj opazen Lunin pojav so prav goto-
vo njene mene
mene. V času, ko Luna enkrat ob-
kroži Zemljo, se nam pokaže kot prvi krajec, ščip, zadnji krajec ali
mlaj. Mlaj nastopi takrat, ko je Luna na isti strani kot Sonce. Od
Sonca je osvetljena tista stran Lune, ki gleda stran od nas. Poleg
tega se Luna nahaja še navidezno blizu Sonca, tako, da jo v tem
času na nebu praktično ne moremo najti. Prvi krajec najdemo
vedno zvečer proti zahodu, potem ko je Sonce že zašlo. Desna stran Zaradi navidezne nepravilnosti gibanja Lune včasih vidimo tudi "čez
rob" vidne strani Lune …
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 03. 03. 2005 ob 18:38 1.03. Vzhod: 06:41 1.04. Vzhod: 06:42
Mlaj 10. 03. 2005 ob 10:13 Zahod: 17:48 Zahod: 19:30
Prvi krajec 17. 03. 2005 ob 20:19 15.03. Vzhod: 06:15 15.04. Vzhod: 06:16
Polna luna 25. 03. 2005 ob 22:01 Zahod: 18:08 Zahod: 19:49
Zadnji krajec 02. 04. 2005 ob 02:52
Mlaj 08. 04. 2005 ob 21:35 ZAČETEK POMLADI: 20. 03. ob 13:31
marec 31
Aljoša Bizjak, aljosa.bizjakŽrutka.net ŽVN
Orientacija po soncu
Tabornikova zvesta pripomočka pri orientaciji na neznanem terenu sta zemljevid ter
kompas. Kompas je kot tehnični pripomoček lahko tudi krhka priprava, ki nas utegne
pustiti na cedilu. Kako se lahko taborniki iznajdemo v takšnih razmerah? Spoznajmo nekaj
metod in priprav.
Orientacija s pomočjo sonca in ure
Točna ura je za kompasom naslednji najboljši pripomoček za
orientacijo. Pomislimo zakaj! Sonce obkroži Zemljo v 24 urah,
mar ne? Če vemo, da je sonce ob 12 uri nad jugom, potem je ob 6
uri točno nad vzhodom in ob 18 uri nad zahodom. Kljub temu, da
ob poldnevu sonce ni do stopinje točno nad jugom, lahko v gro-
bem to lastnost uporabimo tudi pri iskanju drugih smeri v prosto-
ru.
Primeri:
Ob 6.00 uri je sonce nad vzhodom, mali kazalec na uri usme-
rimo proti soncu, prepolovimo kot med malim kazalcem in števil-
ko 12, ter dobimo smer v kateri je jug.
Podobno najdem jug tudi okoli devete ure …
… kot tudi popoldne, oziroma zmeraj, kadar na nebu vidimo
sonce.
Vendar pozor! Ko spomladi premaknemo uro na poletni čas,
je potrebno upoštevati, da je sonce namesto ob dvanajstih nad ju-
gom šele ob 13 uri!
Sever s pomočjo trinožnika
Vendar se lahko pokvari tudi ura, mar ne? Naslednji način je
možen brez ure. Potrebuje pa VELIKO časa ter jasno vreme. Iz treh
vej, palic sestavimo tak trinožnik, da daljša palica počiva na dveh
krajših, tako kot na sliki. Sedaj vsake nekaj časa označimo
dolžino sence, kot bi delali sončno uro.
Med poskusom palic ne premikamo ali prijemamo. Senca se
bo ali daljšala ali krajšala. Čim položnejša je palica, bolj opazne
so spremembe dolžine sence. Ob spremljavi sence bomo ugotovil
dnevni čas (senca se krajša dopoldne, senca se daljša popoldne),
če pa bomo spremljali senco od dopoldneva do popoldneva, bomo
ugotovili da je opoldne senca najkrajša. Takrat senca kaže na jug.
