Revija Tabor 2004/9
Nov koncept 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34
ASTRONOMIJA Primož Kolman
Zgodovina astronomije - kako se je
vse skupaj začelo
Kot nam govori zgodovina, naj bi se vse skupaj začelo v mestu Milet v Mali Aziji, kjer so se
prvi jonski monisti oziroma miletski filozofi narave: Tales, Anaksimander in Anaksimen prvič
vprašali: "od kje vsa ta raznolika pojavnost v naravi". Prepričani so bili, da je svet urejen in
racionalen - da je torej "kozmos".
na prav vsemu, kar biva in je hkrati ne- kami in ga ne moremo izraziti z nobe-
skončno in nedoločeno. Anaksimen je no formulo celoštevilskih vrednosti.
postavil kot osnovni gradnik sveta - Heraklit je pristop jonskih filozofov
zrak, kar je na prvi pogled korak nazaj narave obrnil na glavo. Jonski naravo-
od ideje Anaksimandra. Pa vendar vpe-
lje za faktor pojavnosti snovi - stopnjo
zgoščenosti zraka - torej ko se zrak red-
či, nastane ogenj, pri zgoščevanju pa
nastane najprej veter, potem oblak,
nato voda ter zemlja in skale …
Takole so si umetniki predstavljali Kot alternativo jonskim naravo-
Aristotelovo razlago Vesolja.
slovcem so uvedli Pitagorejci, ki so ver-
Delili so naravo na "physis" - tisto, jeli, da je pojavni svet urejen kozmos, ki
kar nastaja spontano iz notranjih vzgi- mu vlada harmonija številskih razme-
bov in "techne" - tisto, kar nastaja za- rij. Pitagorejci so menili, da za pojavi v
radi naše neposredne dejavnosti. Njiho- naravi ne stoji kakšen materialni ele-
vo idejo, da je v svetu neka notranja na- ment, ki se kaže na različne načine,
ravna logika, ki ni odvisna od bogov ali ampak je za pojavnim svetom nemate-
višjih bitij, bi lahko postavili celo za te- rialno število "arithmos" - "Vse, kar je
melj celotne znanstvene tradicije. Ta možno spoznati, ima število. Brez nje-
notranja logika naj bi bila čisto prepro- ga ni moč nobene reči, ne z mislijo za-
sta, po možnosti eno samo jasno nače- jeti, ne spoznati." Vendar so Pitagorejci
lo. Tales je napovedal sončni mrk že 28. naleteli tudi na krizo v številski harmo-
05. 585 pred našim štetjem. Najverjet- niji. Če vzamemo za primer kvadrat, ki
neje si je pri tem pomagal z babilonski- je eden najenostavnejših geometrijskih
mi kronikami. Njegova dognanja bi likov, ki ima štiri enake stranice, hitro
lahko povzeli z dvema tezama: a) "vse lahko dokažemo, da njegova diagonala
je voda" in b) "magnet ima dušo". nikakor ni v celoštevilskem razmerju s
Voda lahko spreminja agregatna stanja stranicami. Še večja kriza nastopi pri
(led, tekočina, para) in hkrati ostaja krogu, kjer je za izraze medsebojnih
ista (enaka) in hkrati različna (dru- razmerij premera in obsega (ali plošči-
gačna). Anaksimander je prvi uporabil ne) neobhodna uporaba števila Pi, ki je Ljudje smo si v različnih obdobjih različno
pojem "pravzrok" ali "arhe", ki je prvi- naravno število z neskončno decimal- razlagali svet in Vesolje.
september 35
slovci izhajajo iz osnovne prvine "pra- Anaksagora, Empedokel in atomi- ZNANA IZJAVA
počela - arhe", ki je ves čas ista in nes- sti skušajo rešiti znanost in razumeva-
premenljiva, Heraklit pa pravi, da je nje narave iz slepe ulice predvsem z Cilj vzgoje je v tem, da daš
stalnost le navidezna: "Ni mogoče dva- nesprejemanjem Parmenidovih stro- telesu in duši vso lepoto in
krat stopiti v isto reko niti se dvakrat do- gih načel glede obstoja le enega, večne- popolnost, ki jo more imeti.
takniti minljive bitnosti v istem stanju, ga, nespremenljivega, polno bivajoče- (Platon)
temveč se ta v ostrini in hitrosti spre- ga. Ne strinjajo se s Parmenidovim
membe razprši in zopet zbira, prihaja sklepom, da gibanja v resnici ni, ven- Aristotelova fizika, rokopis, kjer je v
in odhaja". Reka je navidezno vseskozi dar hkrati sprejemajo njegovo tezo, da osmih knjigah zbran Aristotelov pogled
ista, pa vendar, ko drugič stopimo v ni nastajanja in propadanja (porajanja na naravne pojave, je predstavljal velik
reko dejansko stopimo v drugo vodo, ki in izginjanja). vpliv na razumevanje sveta in naravnih
je medtem pritekla po strugi. Da pa se Platon razdeli svet na dva dela: na pojavov za kar poldrugo tisočletje. Prav
nekaj spremeni, mora hkrati ostati isto idejo, ki ustreza originalu in stvarnost, zaradi tako močnega vpliva, ki ga je
in biti drugačno. Nastajanje in spremi- ki je bolj ali manj posrečena kopija ori- imel še v srednjem veku, ga smatramo
njanje je tako večni boj nasprotij. "Boj ginala. Kot primer lahko vzamemo celo za oviro pri razvoju znanosti, kot
je oče vsega in vsemu kralj". Heraklit je kroglo (ali katero koli drugo telo) ki je jo poznamo danes. V astronomiji je po-
močno vplival na Platona, ki je povzel v ideji popolna, v stvarnosti pa ideala ni stavil tri osnovne značilnosti: geocen-
njegovo tezo, da se materialni svet ves - so le približki, katerih odstopanje um trizem (Zemlja je v središču vesolja),
čas spreminja, a je prav zaradi svojega bolj ali manj zanemarja. Zemlji na pri- heterogenost (vesolje iz dveh regij: sub-
spreminjanja nespoznaven, kar za Pla- mer pravimo, da je okrogla, kar pred- lunarne in supralunarne) in finitizem
tona pomeni, da materialni svet na nek stavlja ideal - v resnici vemo, da gre za (onkraj sfere zvezd ni ničesar material-
način ni povsem resničen, saj lahko Geoid in je le približek krogli. Platon nega).
spoznamo le večni, statični nematerial- razlaga da določene oblike in pojme Aristotelov model vesolja popolno-
ni svet idej. dojemamo kot idealne zato, ker je bila ma ovrže šele Giordano Bruno v 16. sto-
Parmenid predstavlja bistveni preo- naša duša še pred rojstvom "na obisku" letju s svojim modelom neskončnosti
brat v filozofiji pred Sokratom. Njegovo v svetu idej, kjer so se ji v spomin vtisni- vesolja, za kar plača z življenjem. Ink-
temeljno izhodišče je predpostavka, o le določene podobe (med drugim tudi vizicijska obtožnica, na podlagi katere
ujemanju misli in bivajočega: ". . . saj idealni matematični liki). Tako sedaj v je bil obsojen na smrt na grmadi, ga
je misliti isto, kar biti." Parmenid je tr- čutnem svetu le prepoznava te idealne bremeni zagovarjanja obstoja mnogih
dil tudi, da če nekaj (sedaj) ne obstaja, like oziroma se spominja idej. Po Pla- svetov in neskončnosti vesolja, zanika-
potem tudi ne more obstajati (recimo v tonu spoznavanje ni nič drugega kot nje troedinosti Boga, istovetenje Svete-
prihodnosti). S tega vidika pride tako spominjanje idealov iz sveta idej. Na ta ga Duha z naravnim duhom,... Obsod-
tudi do velike krize jonskih naravoslov- način je Platon povezal ideje jonskih ba je izvršena 17. 2. 1600, Bruno pa jo
cev. Parmenid je namreč pokazal, da so naravoslovcev z idejami Pitagorejcev in sprejme z besedami: "Vi, ki sodbo izre-
jonski naravoslovci predpostavljali ob- postavil dober temelj za Aristotelovo fi- kate, se je bojite bolj kot jaz, ki jo spre-
stoj neobstoječega, kar pa je nesmisel. ziko. jemam".
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 06. 09. 2004 ob 17:11 1.09. Vzhod: 06:23 Zahod: 19:40
Mlaj 14. 09. 2004 ob 16:29 15.09. Vzhod: 06:40 Zahod: 19:13
Prvi krajec 21. 09. 2004 ob 17:55 1. 10. Vzhod: 07:01 Zahod: 18:42
Polna luna 28. 09. 2004 ob 17:09 15. 10. Vzhod: 07:19 Zahod: 18:16
Zadnji krajec 06. 10. 2004 ob 12:13
Mlaj 14. 10. 2004 ob 04:48
