Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Matjaž Nemanič
Deževne zgodbe
Espiritu Santo/Vanuatu/Tihi ocean
Najprej je začelo padati počasi, skoraj bojazljivo, potem pa je sipalo in lilo, da je kar
odskakovalo od ilovnatih pragozdnih poti ter podrasti, ki se je bohotila naokoli. Pralo
nas je že dobro uro ali dve, nama pa je bilo po petih minutah že itak vseeno, saj sva bila
kljub anorakom, premočena do kože. Od lastnega znoja, ne od dežja. Pot navkreber v
anoraku in pod nahrbtnikom, popestrena s tropskim popoldanskim nalivom je običajno
vse prej kot zabava, za nameček pa domačini na Pacifiku poznajo poti na vrh, ki gredo
samo naravnost, tako da so neizbežno najbolj strme.
Z razočaranjem nad sodobno tehnologijo sva opazovala okužbe, ki sva jih utegnila stakniti s tem kratkim potrebnim
najinega prijatelja Joyleja in domorodske otroke, saj so bana- sprehodom.
nini listi zalegli več kot kakršnakoli pol prepustna mebrana. ***
In res - razen podplatov, še mokri niso bili. Sedeli smo pod Nagradno vprašanje - kakšno je vreme decembra v Av-
napuščem hiše sredi pragozda, gledali predse in sušili - mid- straliji!? Ne nas hecat, porečete - seveda je poletje in vroče je!
va premočeno opremo - domorodci pa,…hm, hja, no pa kaj
- nič niso sušili, ker so bili pač suhi. Kakšen pa naj bo domo-
rodec po nevihti!?
**
O kriza - zadnje minute gledava v nebo in moliva, da pri-
de še tako razsut avtobus, samo da se skrijeva pred bližajočim
se potopom. Končno pride!
Najprej avtobus! Od veselja in tudi sicer skočiva na avto-
bus, ki pelje na drugi konec Jakarte, ko se je nebo nekako za-
čelo zlivati na zemljo. Najboljša desetletja je naš a(-
v)to(+je)bus že odpeljal, tako da se vodi ni bilo težko prebiti
v notranjost zarjavelega, dotrajanega mercedesa. Kaj kmalu
je bilo skoraj vseeno ali si bil na avtobusu brez dežnika ali zu-
naj z njim. Že tako gost in počasen promet se je še upočasnil,
tako da je kar trajalo, da smo se pripeljali, no bolje rečeno
pripluli, kamor smo bili namenjeni.
Potem pa še izstop oziroma potop! Bila sva pred dilemo
ali izstopiti ali zaplavati. No, glede na to, da se je kalna, rjava
ulična reka valila tik pod prvo stopnico avtobusa in da dna
nisva ravno videla, sva še kar pogumno zagazila v slaba pol
metra globoko kloako. Najprej sva mislila predvsem o tem, da
za vedno ne zgubiva za kakih deset filmov diasov, namenje-
nih za razvijanje. Kasneje so naju v razmišljanju bolj motile
plavajoče smeti in nekje v ozadju še misli na vsemogoče Teja in Joylee z bananinim listom v funkciji dežnika tečeta v zavetje.
RAZVEDRILO september 43
Eeeeeeeee - deloma napačen odgovor.
Poletje sicer je, vendar tistega leta v
Blue Mountains pač ni bilo vroče. Ko se
je usulo, niti toplo ni bilo. Na sadni far-
mi, kjer sva delala 6 tednov, nama res
ni bilo z rožicami postlano. Ob najbolj
žalostnih dneh sva se znašla med nasa-
di breskev ter jabolk in zatesnjena v ru-
menih delavskih anorakih tacala sredi
poletja v škornjih ter premočena do
zadnje dlake porivala traktorje in de-
lovne stroje iz blata. Tla so bila tako
razmočena, da so nas nekajkrat šele
drevesa in žice zadržala pred najhuj-
Breskve in jabolka nama po delu na avstralsko-libanonski farmi niso ostala v najlepšem spominu.
šim. Libanonec nas je priganjal ne gle-
de na vreme in dež. Edina sreča je bila, Nebo jasno in modro. Razpoloženje na nahrbtnikom pokrit čez glavo čakam,
da sva bila plačana na uro in tisto po- vrhuncu. V naslednjih nekaj minutah da mine najhujše. Tu in tam me zada-
letje sva s pomočjo dežja kar nekaj pri- sem se moral, vsaj kar se neba tiče, ne kakšna ledenka v nebranjeni del te-
služila. Ja kaj pa naj človek pričakuje malce popraviti. Ni se samo stemnilo, lesa. Potem, ko me je toča že dodobra
od libanonskega megafarmarja in last- temveč se je speklilo. Začelo je pihati in sklestila in mi je bilo že skoraj vseeno,
nika nekaj 10 ha sadnih nasadov, so- v trenutku se je ohladilo. Z neba je lete- se je umirilo. Nebo je bilo zopet jasno in
čutja gotovo ne! lo: najprej drobno in belo - iščem za- modro, Kanjavec za mano in Triglav
**** vetje, malce debelejše stekleno - še ved- na levi. Le po tleh je bilo vse belo od le-
Kakšen mega dan je pred mano. no iščem zavetje, z neba letijo samo še denih krogel, tako da se steze praktično
Kanjavec za mano, Triglav na levi in nekajcentimetrske ledene krogle - za- ni videlo. Dan je bil res mega.
Velem Polju polno krav pred menoj. vetje najdem TAKOJ ob neki skali in z
Če pušča dežnik, morajo noge biti vsaj čiste, če že ne suhe.
