Revija Tabor 2003/9
O taborjenjih in tekmovanjih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32 STROKOVNO
OKOLJE
Obnovljivi viri (I. del)
Obnovljivi in neobnovljivi viri
V naravi obstajajo viri, ki se stalno obnavljajo in tisti viri, ki
so nastajali skozi tisočletja z nastankom in spreminjanjem
našega planeta. Prve lahko s pametnim ravnanjem uporablja-
mo brez bojazni, da bi jih kdaj koli zmanjkalo (rastlinje, divje
živali, sončna svetloba, moč vetra in vode). Neobnovljivih
virov, kot so rudnine, premog, nafta itd., pa ne moremo
obnoviti. Z našo porabo se manjša njihova zaloga na Zemlji in • V deželi na prebivalca pridejo 3
jih, ko jih bomo porabili, ne bo več. Nekateri energetski viri hektari zemlje, na katerih raste
se lahko reciklirajo. To so papir, železo, aluminij … Reciklaža 7500 dreves.
je način reševanja zemeljskih virov. • Vsako leto se gozd poveča za 12
kubičnih metrov na prebivalca. To
Fotosinteza Obresti in ne so obresti na glavnico. Glavnica
znaša 310 kubičnih metrov na
stalno ustvarja kapital •
prebivalca.
Če bi prirastek naložili na kup, ki
nove vire Gozd s 500 drevesi vsako leto prido-
bi po naravni poti 10 dreves. Vsako leto
bi bil širok in visok 3 metre, bi se
raztezal od severnega pola do
lahko torej posekamo 10 dreves, ne da ekvatorja.
bi škodovali gozdu. Če gozd primerja- • Še več, gozd jim da letno 1.000
mo z denarjem, ki ga naložimo v banki milijonov litrov borovnic in malin,
in teh 10 dreves z obrestmi, lahko reče- 200 milijonov litrov brusnic in 700
mo, da uporabljamo le obresti in ne milijonov litrov gob. Od tega ljudje
načenjamo glavnice. Če posekamo na- oberejo samo 115 milijonov litrov
mesto 10 dreves 50, bomo v nekaj letih gozdnih sadežev in 35 milijonov
dobili sicer več denarja, toda po 12 letih litrov gob.
ne bomo več imeli gozda. Enako velja • Švedski gozd raste s hitrostjo 23
tudi za živali, ki nas oskrbujejo z me- dreves na sekundo.
som, ribah v morju … Poleg obresti si
jemljemo tudi glavnico in počasi osta-
Danes poznamo odgovor. Pri foto- jamo brez vsega.
sintezi drevo vsrkava ogljikov dioksid iz
Primer – Gozdovi na
zraka in vodo (z raztopljenimi rudnin-
skimi snovmi) iz zemlje. S pomočjo
Švedskem
klorofila se ogljikov dioksid in voda To je dežela na severu Evrope, ki
spremenita v hrano za rastlino in celu- ima 8 in pol milijona prebivalcev in ve-
lozo, to je v sladkor in škrob, ki držita liko gozda. Dokler bodo tam ravnali z
pokonci vse rastlinstvo. Energija za ta gozdom pravilno, jim le-ta lahko nudi
proces prihaja od sonca. naslednje:
STROKOVNO september 33
Na področju tropskega gozda vsako leto posekajo drevesa na površini, ki bi jo lahko primerjali
z velikostjo Švice. To pomeni, da vsake štiri sekunde posekajo gozd, ki bi pokril eno nogomet-
no igrišče. Ob taki sečnji bo ves tropski gozd izginil v 85 letih.
Primer – Tropski gozd Svetovni mir Primer – uporaba virov
za obrambo življenjske-
Tropski gozd je primer obnovljive-
ga vira, ki postaja neobnovljiv. Prispeva
kot način ga prostora
veliko koristnega, in je pomemben fak- ohranitve Večina živali vloži veliko energije v
tor pri vzdrževanju ekološkega ravno- obrambo svojega življenjskega prosto-
vesja. Vse dokler tropskega gozda ne naših virov ra. Za ta isti namen potroši človeška vr-
poškodujemo, je za nas pomemben in sta približno 1.500 000 000 000 švicar-
produktiven obnovljiv vir. Če ga seka- V vojnah in drugih oboroževalnih skih frankov letno. Taka vsota bi verjet-
mo zaradi kratkoročnih povečanih po- konfliktih se različni viri uporabljajo no zadostovala za karkoli, če bi bila
treb po lesu, se iz obnovljivega začne za ubijanje in uničevanje tistega, kar uporabljena v druge namene.
spreminjati v neobnovljiv vir. sta ustvarila narava in človek. Oborože- • stane toliko kot
To bi bila katastrofa, saj je tropski valna tekma porablja vire, ki bi jih lah- • Urjenje enega vojaka 7-letno
gozd: ko uporabili za reševanje naših proble- šolanje 80 otrok.
• eden glavnih proizvajalcev kisika, mov z okoljem. • Gradnja enega vojaškega letala
• najbogatejši rezervoar genetske oprema za 40.000 krajevnih
raznolikosti, kar pomeni, da v Primer – poraba energije bolnišnic.
nobenem drugem okolju ni toliko v vojnah • Gradnja enega tanka gradnja
različnih vrst rastlin in živali. Tu 1.000 učilnic za 30.000 otrok iz
imamo največje možnosti, da držav v razvoju.
najdemo, na primer, rastline za • Gradnja ene podmornice
izdelavo novih zdravil v prihodno- gradnja 450.000 stanovanj.
sti; • Gradnja ene nuklearne podmorni-
• ugodno vpliva na podnebje in ce stroški za hrano za 20.000
preprečuje suše ter hudourniška 000 otrok za eno leto.
deževja,
• daje nam stalen vir lesa, če z njim Primer – velika krivica
pravilno ravnamo, Bogate države, ki imajo visoko raz-
• varuje občutljivo zemljo pred vito tehnologijo, pogosto uvažajo suro-
erozijo vine iz revnejših dežel. To pomeni ved-
Točka na sredini predstavlja ener-
• deluje kot velika goba in omogoča
gijo eksplozivnih sredstev, ki so bila
stalno raven vode (posek bi lahko
uporabljena v drugi svetovni vojni. En
povzročil velike poplave).
odstotek te energije se je sprostil, ko so
odvrgli bombo na Hirošimo in Nagasa-
ki.
Ostalih 6.000 pik pomeni količino
energije, ki je danes nakopičena v jedr-
skih orožjih po vsem svetu. Energija, ki
jo predstavlja točka na sredini, je ubila
60 milijonov ljudi.
